Franja

òbraz m
1. lice: ljubiti koga u rumene -e
2. lice, podoba: suša iznakazi obraz zemlje
3. podoba, lik: medalja s -om Obilića
4. zgled: arhandeo je obraz dobra nadangel je zgled dobrega
5. čast: baciti obraz pod noge; pogaziti obraz; nemati ni stida ni -a; čovjek crna -a človek brez časti; čovjek od -a poštenjak; osvjetlati sebi obraz izkazati se s častivrednim dejanjem

odijèlo s (ijek.), odélo s (ek.) obleka: gotovo, žensko, muško odijelo; trgovina polovnim -om trgovina s staro obleko

odr̀žati -žīm
I.
1. obdržati: održati red, trgovačke veze, prijateljstvo s kim, na istoj visini
2. držati: održati riječ ostati pri besedi
3. ohraniti: održati kome život
4. imeti, prirediti: održati konferenciju, govor, sjednicu
5. obdržati, vzdržati: održati put u ispravnom stanju
6. izpolniti: održati obećanje, zakletvu
7. održati pobjedu zmagati; održati korak iti s kom, v korak
II. održati se obdržati se: održati se na površini; održati se na snazi obdržati veljavnost; zakon se održao na snazi; održati se u borbi protiv koga, u nadmoćnoj sili

održávānje s prirejanje: održavanje konferencije odlaže se za kasnije konferenca bo pozneje; održavanje govorâ stajalo je govornika mnogo truda govornik se je s pisanjem govorov veliko trudil: za vrijeme -a zbora v času ko je bilo zborovanje

òkrznuti -nēm (se) oplaziti (se), oprasniti (se): metak ga je samo okrznuo; okrznuti pogledom, okom oplaziti s pogledom, z očmi; sve što mi je govorio o higijeni, o alkoholu, sve se to samo okrznulo o njih

òlōvka ž svinčnik: crna, crvena, kemijska, hemijska olovka; pisati -om s svinčnikom

opkòliti òpkolīm (se) obkoliti (se): opkolili smo neprijateljsku patrolu; opkoliti se stražom obdati se s stražo

oprašívati opràšujēm opraševati: pčele oprašuju biljke; umjetno, veštački oprašivati; oprašivati peludom s cvetnim prahom

òrati ȍrēm orati: orati plugom, ralom; ore na jednom volu z enim volom; ni orao ni kopao nije ni s prstom zganil in vendar je dosegel, kar je hotel

òstati òstanēm, vel. òstani in òstāj aor. òstah òsta in òstadoh òstade
1. ostati: sve je ostalo pri starome; ostati u životu ostati pri življenju; neka ostane to medu nama naj ostane to med nami; ne ostati nekome dužan; ostajte zdravo ostanite zdravi; ostajte zbogom ostanite zbogom; ostati bez krova nad glavom ostati brez strehe nad glavo; ostati na ulici, na sokaku ostati na cesti, brez stanovanja; ostati na božjoj milosti, na božjoj volji biti prepuščen božji milosti, božji volji; ostati na mjestu mrtav; sva njegova obećanja ostala su na papiru, na hartiji; ostati s kim okom u oko znajti se s kom med štirimi očmi: ostati praznih ruku ostati praznih rok; ostati na snazi, u važnosti še naprej veljati
2. zaostati: ostati iza koga
3. osčati, obstati: ostati na pola puta

ȍtēt -a -o ugrabljen: nevjesta je bila -a; otet zaboravu = od zaborava rešen pozabe, obvarovan pred pozabo; oteto prokleto s silo vzeto je prekleto

òtud, òtudā, otúdā prisl. od tod; otud i odovud s te in z one strani; otud-odovud malo po malo, pomalo

pàmuk m (t. pamuk, perz.) bombaž, vata: mekan je kao pamuk je zelo mehkega srca; ovijati koga -om zelo nežno ravnati s kom; piti, sisati kome krv na pamuk zelo prefrigano mučiti koga

panàhija ž, panàija ž (gr. pan, áchos) gl. koljivo: -om služi se na pravosl. daći s panahijo postrežejo na pravoslavni pogrebščini; pojesti kome -u preživeti koga; i meni će mati umrijeti, i ja ću -e jesti

pêrje s perje: guščje, kokošje perje; počupati kokoši perje; kititi se tudim -em krasiti, lišpati se s tujim perjem; biti u rdavu -u ekspr. biti v slabi koži; pokislo mu perje drži se kot mokra kura; uvaliti se u perje dokopati se do blaginje

pêst ž, mest. u pésti, orod. pêšću in pêsti, rod. mn. péstī pest: gvozdena pest; stisnuti pest; pokazati kome pest zagroziti komu s pestjo

písati pîšēm, píši, pîsāh -āše, pīsān -a
1. pisati: pisati pismo, zadatak, račun, knjiga; pisati olovkom, perom, kredom, pisaćom mašinom, pisaćim strojem; lijepo, pogrešno, pravilno pisati; pisati po diktatu; novine opširno pišu o poplavi u Srijemu; krvlju pisati svoja prava s krvjo, z orožjem pisati svoje pravice; lijepa je kao pisana lepa je kot namalana; ovako piše u knjizi sudbine; pisati nekome nešto u zaslugu šteti komu kaj za zasluge; pisati nekome nešto u grijeh, u greh; piše mu na čelu, u očima na čelu mu piše, iz oči mu berem; slabo, crno, zlo mu se piše slabo se mu piše, nič dobrega ga ne čaka
2. slikati: pisati ikone

pȉti pȉjēm, oni pȉjū, pîj, pȉjāh -āše, pȉh pî; pȉjūći, pȉo píla piti: piti vodu, vino, mlijeko, u čije zdravlje; piti bratimstvo piti bratovščino s kom; tu se ne zna ni tko pije ni tko plaća; piti kao smuk piti kot žolna, kot goba; piti kome krv, dušu mučiti koga; piti na pamuk gl. pamuk; danas mi se ne pije danes mi ni do pijače, mi pijača ne gre

plȍdan -dna -o
1. rodoviten: -a zemlja, žena
2. plodovit: plodan pisac; -a misao
3. plodonosen: -a kiša; naša je zemlja -a čudima je bogata s čudovitostmi

plȍdina ž (češ.)
1. sadež: trgovina poljskih plodina trgovina s poljskimi pridelki, sadeži
2. anat. izrojeni plod v maternici, mola
3. anat. plodilo: plodina magarca, konja, bika
4. bot. snet: plodina na žitu