Franja

lùtrija ž (n. Lotterie, holand.) loterija: novčana, robna lutrija; Državna lutrija FNRJ; izvući -u zadeti loterijo, zadeti v loteriji; tom ženidbom on je izvukao -u s to ženitvijo se je opekel

m s neskl., osemnajsta črka latinične abecede, petnajsta cirilske in glagolske azbuke; malo m, veliko M; v rimskem zapisovanju številk je M znak za tisoč (1000), m je kratica za metar, muški spol, minut, minuta: m s piko (m.) je kratica za mjesto, mesto in mjesec, mesec

maršàlāt -áta m maršalat: obratiti se s molbom -u obrniti se s prošnjo na maršalat

mȁzati mȁžēm
1. mazati: mazati maslac na hljeb, hleb, na kruh; mazati lice bjelilom, belilom, šminkom; ovaj slikar ne slika nego maže
2. mazati, podkupovati: valja mazati, pa onda ide
3. ekspr. tepsti: mazati leđa
4. beliti
5. ekspr. pošteno jesti; laže i maže s sladkimi besedami vara

mȅčka ž
1. medved: zaigraće mečka i pred tvojom kućom tudi nate bo prišla vrsta; roditi -u s težavo opraviti kakšno delo, nalogo; doći mečki na rupu ujeti se v past
2. medvedka
3. ekspr. nerodnež, medved

mègdān -ána m (t. mejdan, ar.)
1. boj, dvoboj: dijeliti, deliti s kim megdan dvobojevati se, bojevati se s kom; održati megdan dvobojevati, bojevati se; pozvati koga na megdan; biće dana za -a prišel bo čas, ko se boš lahko izkazal, pokazal
2. bojišče: izići na megdan; kažite mi gdje je megdan i megdandžija
3. poljana, trg: preko pašina -a ne smije nitko ni konja jahati

mjèšavina ž (ijek.), mèšavina ž (ek.)
1. zmes: mješavina vodika i zraka; mješavina vodonika i vazduha; vazduh je mješavina dvaju elemenata
2. mešanica: mješavina raznih narodnosti
3. zmeda, zmešnjava: iznijeti, izneti iz te -e živu glavu
4. nemam nikakve -e s tobom s tabo se ne mešam

mȑčiti -īm, mȑči, mȑčāh -āše, mȑčen
I.
1. črniti, temniti: bol mu mrči lice; mrčiti obraz sramotiti se, nakopavati si sramoto
2. ekspr. pisati, pisariti: moje bilješke mrčim trkimice
3. mrčiti pušku streljati, vojskovati se; mrčiti puškom koga ubiti koga s puško; ne mrči gaća kad kovati nećeš ne začenjaj, če ne misliš končati
II. mrčiti se
1. mazati se, črniti se
2. sramotiti se
3. mrščiti se, mrgoditi se: gazda se mrčio ako ga nije na pragu pričekala žena

mȑvica ž
1. drobtinica: kupiti -e s tuđeg stola pobirati drobtinice s tuje mize
2. trohica, trošica: ni -e prav nič, ne trohice

nàbiti nȁbijēm
I.
1. nabiti: nabiti pušku, obruč na bure
2. napolniti: nabiti lulu, džepove novcima
3. nabiti, steptati: nabiti put
4. naviti: nabiti cijene
5. natakniti: nabiti kapu na glavu, konju uzdu, meso na ražanj, mužu rogove
6. nakoličiti, natakniti na kol: nabiti jadnog osuđenika u turskom sudu
7. nabiti komu ognjište dolgo obsedeti v gosteh
II. nabiti se nabiti se, ekspr. obrusiti si noge s hojo

náda ž nada, upanje, up: kljukati koga praznim -ama pitati koga s praznimi upi; imati -e u što imeti upanje na kaj; rasplinule se -e upi so splavali po vodi; izgubiti svaku -u; uljuljavati se -ama zazibavati se z upi; ostavite svaku -u vi koji ulazite

nàkucati -ām
I.
1. nabiti: nakucati klince, eksere, čavle
2. ekspr. naskopariti: nakucati silne pare
II. nakucati se
1. namučiti se z nabijanjem
2. ekspr. dovolj trkati: nakucao se čaša, napjevao pjesama dovolj je bilo trkanja s kozarci, dovolj petja
3. dobro se najesti, nasititi se: kokoši se dobro nakucaše

nasúsret prisl.
1. nasproti: majka mi veselo dolazi nasusret
2. izići komu, čemu nasusret iti komu, čemu na roko
3. izmenoma: bije ga buzdovanom nasusret tepe ga s kijem izmenoma po prsih in po hrbtu

nàzvati nazòvēm, oni nazòvū, nazòvi, nàzvah nȁzvā, nàzvao nȁzvāla
I.
1. imenovati: nazvati koga imenom imenovati koga po imenu, s pravim imenom; nazvati dijete po ocu; svi su ga nazvali izdajnikom; nazvati nešto pravim imenom
2. pozdraviti koga z "bog pomagaj!": nazvati kome boga
3. poželeti, želeti: nazvati kome dobro jutro, sretan put
4. onu djevojku je nazvao svojom ženom je vzel za ženo
II. nazvati se imenovati se: on se nazvao mojim zaštitnikom

nàžmirati -ām dial. nameniti: nažmirati pušku pomeriti s puško

nesàglasan -sna -o
1. nesoglasen
2. biti nesaglasan s čim ne se ujemati s čim, ne soglašati s čim

nesùglasan -sna -o
1. nesoglasen
2. biti nesuglasan s čim, s kim ne se ujemati s čim, s kom, ne soglašati s čim, s kom

nȍkat -kta m, mest. na nòktu, mn. nȍkti rod. nokátā in nòktijū
1. noht: nokti na ruci, na nozi; boriti se noktima i zubima, noktima i mislima; gori mu pod noktima; nema ni toliko koliko je crno ispod noktiju; sad mu je dogorjelo do nokata; držati se koga, uz koga kao -uz meso; paziti se s kim kao nokat i meso živeti s kom v lepi slogi; imati dugačke nokte imeti dolge prste, krasti; zakopati nokte u ledinu pobegniti
2. krempelj
3. lemeževa konica
4. voj. zob: istaknuti dio, deo na obarači puške zove se nokat

nȏž nóža m, mn. nóževi in nóži nož: džepni, brijački, kirurški, hirurški, kuhinjski, lovački nož; nož na pušci; staviti komu nož pod vrat; zabosti, sjuriti komu nož u srce; biti s kim na krv i nož biti s kom v smrtnem sovraštvu; borba na nož; zavaditi se do -a smrtno se spreti; zabiti, zabosti komu nož u leda; ovo svinjče je za nož ta svinja je za klanje

òbratan -tna -o
1. obraten: odgovoriti -om poštom s prvo pošto
2. nasproten: pogledati u -om pravcu; u -om slučaju; baš -o