Franja

otpr̀vē prisl. na prvi mah: otprve pogoditi; diverzija na pruzi nije uspela otprve, pa ni drugi put

otpućívati se otpùćujēm se odpravljati se na pot

otpútiti se òtpūtīm se odpraviti se na pot: obojica se otputiše svaki svojoj kući

otrésati òtrēsām
I.
1. otresati: otresati koplje, prašinu, snijeg s cipela, s odijela
2. otresati ruke umikati se, umakniti se: ja od tebe već otresam ruke ne maram več zate
II. otresati se
1. otresati se: siromaha se svatko otresa
2. stresati jezo na koga: otresati se na koga

òturak òtūrka m (t. oturmak, oturak)
1. tisto, na čemer sedimo ali čemur je kaj podstavljeno
2. ekspr. rit, zadnjica
3. počitek, kraj za počitek

otužívati otùžujēm
I. užaloščati
II. otuživati se pozabljati na žalost

òvāmo, òvamo prisl.
1. sem, semkaj: dodi ovamo!; pogledaj ovamo!
2. tukaj: ovamo u nas takvih običaja nema
3. na koncu: on svašta obećava, a ovamo ništa ne ispuni; òvāmo-ònāmo, òvamo-ònamo sem ter tja

ȍvlāš prisl.
1. površno, na rahlo, na lahko: ovlaš svezati; ja ću se ovlaš osvrnuti na ovo pitanje; spazi je jedru i crnu, s ovlaš prebačenom povezačom
2. spotoma, mimogrede: počinjao je razgovor izdaleka, interesujući se, kao ovlaš, o dogadajima
3. neopazno: mlada žena se ovlaš nasmiješi

ȍvlāšan -šna -o
1. površen: žena mu je -a; -o je sada ispitivanje u sudu
2. širok, na rahlo: -o odijelo

ovozemàljskī -ā -ō, ovòzemskī -ā -ō tuzemski, na tej zemlji, na tem svetu

ovrátiti òvrātīm obrniti na ozarah, na vrateh

ȍzīb m, ózib m
1. vzvod: podignuti što na ozib
2. jeziček na tehtnici: raspoloženja zarobljenika su se kao ozib na terazijama, na kantaru nakretala čas na jednu ili na drugu stranu

òždrijelje s (ijek.), òždrēlje s (ek.)
1. ožrelje, naprsni vstavek ženske srajce
2. ovratnik: košulji su se od duga pranja iskosili oždrijelje i prevraci
3. podloga na oplečku, gl. oplećak

pȁdalīšte s prostor na prostem, kjer kdo prenoči ali začasno biva

padènija ž (gr.) zgod. tlaka na samostanski zemlji

padenìjāš -áša m tlačan na samostanski zemlji

pàjvan m, pàjvant m (t. pajvant, perz.)
1. vrv: razapne se pajvan da se suši veš preko sokaka; topovi se spuštaju na pajvanima
2. vrv, s katero konju na paši vežejo noge, da ne more dirjati: i svežu se konji u -e

pála ž (it. pala)
1. lopata kot del vesla: pala vesla zahvati vodu
2. lopata: on se vratio kući, bacio pušku i uzeo motiku i -u
3. dial. precej globoka lopata, s katero se polje voda na povrtnino pri zalivanju
4. palica za odbijanje žoge

pȁla ž (lat. pala)
1. pokrov keliha (katol.): -om pokriti kalež
2. kovinska plošča z reljefi, na prednji strani oltarja, slika nad oltarno menzo

pàlacka ž (t. palaska)
1. bot. mali bat, ki zraste na rogozu ali trstiki
2. mn., zastar. nabojnice, gl. fišeklije