Franja

objásniti òbjāsnīm, objàsniti -īm (rus.)
I. pojasniti, razložiti: objasniti situaciju
II. objasniti se
1. pojasniti se, razložiti se
2. pojasniti si, priti si na jasno: on se objasnio sa susjedima
3. postati jasno: njemu se objasnila istina kako je očajno živjeti u gradu

objelodániti -lòdānīm (ijek.), obelodániti -lòdānīm (ek.)
1. objaviti, izdati: objelodaniti knjigu, članak
2. dokazati, potrditi: objelodaniti nečiju krivicu, saučesništvo
3. spraviti na dan, odkriti, razodeti: objelodaniti nečije nevaljalstvo; objelodaniti neolitska staništa

objelodanjívati -dànjujēm (ijek.), obelodanjívati -dànjujēm (ek.)
1. objavljati, izdajati
2. dokazovati, potrjevati
3. spravljati na dan, odkrivati, razodevati

oblúčac -čca m, òblučac -čca m locen nad otroško posteljico, zibelko, da ne pade otroku odeja na glavo

ȍblūk m
1. torilo za sir
2. svitek, ki ga nosi dekle na glavi, ko je snubitev dogovorjena

obràslica ž cima, ki požene na zelnatem štoru, kocenu: na stolu se pušio tanjir kupusnih obraslica

òbraščić m
1. ličece
2. vdolbina na puškinem kopitu, kamor se nasloni lice pri merjenju

òbrijati -jēm
I.
1. obriti: obrijati brkove
2. ekspr. opehariti, na led speljati: obrijati bez britve
II. obrijati se obriti se: obrijati se brijačem, žiletom, aparatom

obrlaćívati -làćujēm pridobivati na svojo stran

obrlátiti obr̀lātīm pregovoriti, pridobiti na svojo stran, pretentati: nije lako njega obrlatiti; sina ti je obrlatila, da znaš

obŕnuti òbr̄nēm
I.
1. obrniti: obrnuti list u knjizi, konja, ključ u bravi, glavu, čašu vina
2. obrniti se: ja sam išao dalje, a on je kući obrnuo
3. spremeniti: Turska je obrnula politiku svoju
4. ekspr. pridobiti na svojo stran: on je obrnuo svijet na svoju stranu
5. nastati: kad obrnu treće ljeto, nakanih se i otidoh
II. obrnuti se
1. obrniti se: sad se sve na dobro obrnulo
2. ozreti se

òbročno prisl. obročno, na obroke

obr̀tāljka ž
1. vratni zapirač, zapirač na vratih
2. vrtiljak

očànīk -íka m dial. merek na puški

òčēnje s agr. cepljenje na oko, okuliranje

očépiti òčēpīm, òčēpljen
1. stopiti na: konj ti neće zemlje očepiti
2. stopiti komu na nogo: očepiti koga; vranac očepi Sekulu, te se Sekul probudio; konj se propne, jurne na stranu i očepi jednom psetu nogu
3. ekspr. udariti, mahniti, usekati: udari šakom u mraku, pa je tako najljuće očepio svoga susjeda
4. ekspr. oditi, pobrati se: hajde očepi, pa gledaj svog posla!
5. odčesniti: pojedine grane žele sačuvati da se u osnovi ne očepe
6. ušaliti: bio je gord na ova poredenja i malo očepljen što Spasenija nije ničim pokazala da je polaskana
7. prekršiti: račun nije snabdeven propisnom taksenom markom; i tu si očepio zakon

očepljávati očèpljāvām, očepljívati očèpljujēm
1. stopati na
2. stopati komu na nogo: pa se hvata do kraljeve kćeri, desnom nogom on nju očepljuje

òčiti -īm dial.
I.
1. cepiti na oko, okulirati: mladice mogu se očiti još i prve godine
2. gledati, paziti: stočar oči što mu ovce vrijede
II. očiti se
1. gledati se: hoću da kažeš sada gdje nam se oči oče
2. ekspr. postavljati se: kuvar se upravo očio svojom vještinom

òčnīk -íka m zastar. merek na puški

ȍdadžija m (t. odadžy)
1. služabnik, vratar
2. točaj
3. oskrbnik na pristavi