štȑkālj m zool. gl. štrk 2.
trbùljika ž bot. gl. trbulja 2.
tr̀nōvka ž: drhtulja trnovka zool. gl. trnka 2.
tȑnuti -nēm
I.
1. utrinjati, ugašati: vjetar zviždi i trne svijeće
2. ugašati, gasniti: slaba svjetiljka trne kao svitac u mračnoj šumi
3. ekspr. ugašati, izginjati: moja ljubav postaje sve strastvenija, a njena sve trne i trne
II. trnuti se gl. trnuti 2.: trnule su se poslednje zvezde
tučènjāk -áka m gl. tučenik 2.
ujáriti ùjārīm gl. ujakariti 2.
usnàtica ž, mn. usnàtice gl. usnače 2.
varàknuti vàraknēm
I.
1. preslepiti, ogoljufati: bio je varaknut od kmetova
2. izmakniti se, umakniti se, odskočiti, skočiti na stran: varaknuti u stranu
3. obrniti: varaknuti volanom lijevo i desno
II. varaknuti se gl. varaknuti I. 2. in varaknuti 3.
vedrènjāk -áka m dial.
1. vedrica, vedro
2. gl. vedrac 2.
vèljotskī -ā -ō; veljotski jezik govor dalmatske latinščine, govoril se je na Krku (it. Veglia) in izumrl v 2. pol. 19. st.
vèslārka ž zool. gl. veslarica 2.
vr̀horiti -īm gl. vrhuniti 2.
zajesèniti -jèsenīm
I.
1. začeti preživljati jesen: sa stokom je zajesenio na planini
2. nastati jesen: ove godine je rano zajesenilo
II. zajeseniti se gl. zajeseniti 2.
zaknéžiti se zàknēžīm se postaviti, narediti za kneza, gl. knez 2., knez 3.
zèlen zelèna zelèno, dol. zèlenī -ā -ō
1. zelen: -a salata, krma, galica; -a zemlja tirolsko zelenilo: -i škriljevac zeleni skrilavec
2. zelen: biti zelen od zavisti; -i val zeleni talas zeleni val; zeleni kader zgod. proti koncu 1. svet. vojne vojaški begunci iz avstro-ogrske armade v Slavoniji in Sremu; zeleni kadar zgod. med 2. svet. vojno kvizlinška organizacija bosenskih muslimanov
3. zelen, neizkušen, mlad: biti još mlad i zelen
4. zelena kada bot. beli narcis; zelena boca bot. bodič
5. zelena internacionala
6. pojesti što na zeleno porabiti denar, ki ga je treba šele zaslužiti; prodati, kupiti pšenicu na zeleno prodati, kupiti pšenico, ko še raste
zèlēnka ž
1. zool. zelenček
2. gl. zelenko 2.
zèljōš -òša m gl. zelenko 2.
žȁbnjača ž gl. žabljak 2.