čêlnīk m
1. zastar. čelnik, prednjak: bratstvom je upravljao čelnik
2. zobato kolo: čelnik s kosim zupcima, s krivuljastim zupcima, s ravnim zupcima
Zadetki iskanja
- čèlo s
1. anat. čelo: visoko čelo
2. čelo, prednja stran: čelo vala, talasa
3. na -u stola na častnem prostoru pri mizi; na -u društva na prvem mestu v družbi; delegacija je došla s predsjednikom na čelu - čȅlo m, mn. čȅli, rod. čêlā (it. cello) čelo
- čelo predl. z rod. nad, pri, ob: čelo glave pri glavi, pri zglavju; čelo nogu pri posteljnem znožju
- čelòpek m prisoje: iz šume izići na čelopek
- čelòvođa m vodnik, vodja
- čelòzubac -pca m zool. legat, čebelar
- čȅmbalo m mn.: čȅmbali (it. clavicembalo) čembalo: svirati na -u; kompozicija za čembalo
- čèmber m (t. čember, perz.)
1. šifon, belo platno
2. nekdaj naglavna ruta muslimank
3. obroč, del turškega kavnega mlinčka - čȅmēr -era m
1. čemer, strup: piti čemer iz prepune čaše
2. grenkoba, bridkost, žolč
3. gorje, žalost
4. vučji čemer bot. preobjeda, Aconitum - čèmer m dial. gl. bunja, poljarica
- čȅmēran -rna -o grenek, bridek, žalosten, čemeren
- čemèrati -ām živeti bedno, žalostno
- čemèričica ž bot. črni teloh, Helleborus niger
- čemèrika ž bot. čemerika, Veratrum
- čemèrikast -a -o grenek, hud, čemeren, čemerikav: žena mu je -a
- čemèrikov -a -o čemerikov
- čemèrikovati -ujēm žalovati, tarnati
- čȅmerit -a -o grenek, bridek: čemerit otrov
- čȅmeriti -īm greniti: čemeriti svoj, tuđi život