-
mìhrāb -ába m (t. mihrab, ar.) ovalna vdolbina v džamijini steni, kjer imam (duhovnik) opravlja obredno klanjanje
-
mijáza ž (gr. myíasis) vet., med. mijaza, obolenje, ki ga povzroče ličinke muh in nekaterih drugih insektov v človeškem ali živalskem telesu
-
mijèniti se mȉjenīm se (ijek.), méniti se mênīm se (ek.) prehajati, preiti v fazo, meno: sada se mjesec mijeni; čekamo da se mjesec mijéni
-
mijènjēnje s (ijek.), ménjēnje s (ek.) prehajanje v novo fazo, mena: mijenjenje mjeseca, meseca
-
milànče -eta s zgod. v Srbiji srebrnik manjše vrednosti, imenovan po liku kralja Milana
-
mîm míma m (gr. mímos)
1. mim, v antiki kratka igra, s šaljivo vsebino: antički mimovi
2. mim, igralec
-
mìmber m, mimbèra ž (t. minber, ar.) prižnica v džamiji
-
mimo predl.
I. s tož.
1. mimo: ići mimo kuću
2. od: on je veći mimo sve ostale momke
3. proti: če večeri je, mimo običaj, pio mnogo
II. z rod.
1. mimo: prođoh mimo kuće
2. v nasprotju: danas je mimo običaja dugo izostao od kuće
3. proti: postupio je mimo naše volje
-
mȉmolētno prisl. v mimoletu
-
miràlāj -ája m (t. miralaj, perz.) polkovnik v nekdanji turški armadi
-
mírija ž (t. miri, perz.)
1. zastar. davek, dajatev
2. zemlja, ki jo je država dajala v dedni užitek
-
míriti mîrīm
I.
1. miriti, pomirjevati: miriti neprijatelje; miriti dijete; majka doji svoje čedo, miri ga i uspavljuje
2. poteševati: miriti glad, žeđ
II. miriti se
1. pomirjevati se, ponujati si roke v spravo: dolaze starci i mire se
2. sprijaznjevati se: teško se mirimo sa stvarnošću
-
mirnòdoban -bna -o v mirnih časih, v časih miru: taj narod nikada nije bio mirnodoban to ljudstvo nikoli ni živelo v miru
-
mìstērīj -ija m, mìstērijum m, mìstērija ž (gr. mysterion)
1. misterij, skrivnost: vjerovati, verovati u misterije, misterijume
2. v Zahodni Evropi ob koncu srednjega veka versko dramsko delo
-
mjȅštānčica ž (ijek.), mȅštānčica ž (ek.) domačinka, prebivalka v kraju
-
mjȅštanin m, mn. mjȅštāni (ijek.), mȅštanin m, mn. mȅštāni (ek.) domačin, prebivalec v kraju: ovaj drug nije tu mještanin
-
mjȅštānka ž (ijek.), mȅštānka ž (ek.) domačinka, prebivalka v kraju
-
mlȁdēnci mlȁdenācā m mn. ženin in nevesta, mlada zakonca; Mlȁdēnci m mn.
1. god nedolžnih otročičev, tepežni dan, pametiva
2. pravosl. dan 40 mučenikov 22. marca, ko po šegi v Srbiji sorodniki in prijatelji obiskujejo in obdarujejo mladoporočence
-
mladogramàtičār m, nav. mn. mladogramatiki, lingvistična smer ob koncu 19. in v zač. 20. stol.
-
mlađèšina m ekspr. podrejeni v službi: on ti je starješina i mlađešina