ȁlaūk m
1. krik, kričanje, razgrajanje
2. vetrnjak, razgrajač
3. uren človek
4. zagovednež, neroda
alàuka ž vihar, metež, navadno s snegom ali dežjem
alaúkati alàūčēm dreti se: Čerkezi su alaukali kao da ih deru
alaúknuti alàūknēm zadreti se, zakričati
àlaun m (n. Alaun, lat. alumen) galun, gl. tudi stipsa
àlbānskī -ā -ō albanski: albanski jezik
ȁlbāšča ž (t. al, bahče) rožni vrt, vrt z rdečim cvetjem
àlbatros m (angl. albatros, špan. , ar.) albatros, Diomedea exulans
àlbīn -ína m (špan. albino, lat. albus) albin, beličnik
àlbīnskī -ā -ō albinski: albinski zec; -a jegulja