Franja

Šȉjāk m
1. za Hercegovce so "Šijaci" štokavski ekavci (Srbi), za Sremce in Bačvane pa so "Šijaci" Hercegovci, Dalmatinci in Hrvati
2. kmet ikavec iz okolice Slavonske Požege

šòriti -īm zidati v dveh vrstah, tako da so med vrstama ravne ulice: šoriti sela po Vojvodini

tèrkija ž (t. terki)
1. konjenikova prtljaga, plašč, odeja, ipd., zvita in privezana k sedelnemu glaviču, tudi jermenje, s katerim je prtljaga privezana: svi su bili u potpunoj opremi, sa kabanicama u terkiji; cela oprema na kulašu beše gospodska, i sedlo, i uzde i terkije
2. del stare ženske noše, štirje ozki jermenčki kot del pasu, na jermenčkih so se nosili nož zaklepček, ključi in drugi predmeti vsakdanje uporabe
3. jermenček na opanku: s opanka visio mu komadić terkije

tèsāk -áka m, mn. tesáci tesákā star. težek širok nož v nožnici, nosili so ga vojaki pionirji, gl. tudi tijesak

trȁpavica ž, trȁpavā nèdjelja, nèdelja ž dial., pravosl. tretji teden pred velikonocnim postom, ko so vsak dan, tudi ob sredah in petkih dovoljena nepostna jedila

tùlumina ž
1. velik meh
2. zgod. dajatev v vinu, ki so jo spahiji pobirali od podložniških vinogradov

ùvjernīk m (ijek.), ùvernīk m (ek.) dial. eden od tistih, ki so dali moško besedo o miru, o premirju

badàvā prisl. (t. bâd-i hava, perz. , ar.)
1. zaman, zastonj: badava ga je čekala; badava sav trud
2. zastonj, brezplačno: roba je badava
3. brez razloga, brez vzroka: bojim se da me dlanovi svrbe badava
4. poudarna beseda: badava, ta žena ne beše kao druge što su res je, ta žena ni bila takšna, kakor so druge

bȉti bȕdēm in jèsam, sam, oni bȕdū i jèsu, su, vel. bȕdi, bȉjāh -āše, bȅjāh -āše, bȉh bȋ, bȉo bíla, bȕdūći
1. biti: ne zna se šta će biti od njega; srećan bio!; bit će, biće kiše deževalo bo; on ne bude lijen i skoči na mene on ne bodi len skoči name; on nije znao kako se to zove; juče si bila u gradu, je li? jesi li rado u školi - Jest, rado sam u školi; kad budeš gotov sa zadatkom, dođi k meni u sobu; noćas nisam dobro spavao; preko ljeta bijahu često veliki pljuskovi
2. biti, eksistirati: mnoge stvari jesu i bivaju, ma da mi o njima ništa ne znamo
3. dogajati se: šta bi dolje, čovječe?
4. biti podoben: nešto je na tebe, a nešto ima od mame
5. postati: od šugava praseta zdravo svinjče bude
6. tikati se: što je do mene, ja sam uvijek spreman da pomognem
7. napovedovati, slutiti: ako se krušac soli znoji, opet je to na kišu
8. bilo kako bilo v vsakem primeru; bilo pa prošlo to je bilo, pa sedaj ni več, pa je sedaj končano; biti komu trn u oku biti komu trn v peti; biti s kim na dobroj nozi biti si s kom dober, biti si s kom v komolce; biti s kim na rđavoj nozi grdo se s kom gledati; biti naodmet biti odveč; neka bude tvoja volja zgodi se tvoja volja; biti načistu biti si na jasnem; biti u svakoj čorbi mirođija povsod vtikati svoj nos; još je on bio u riječi, kad se otvore vrata ravno je on govoril, ko so se odprla vrata

bríždati bríždī
1. brizgati, kipeti: sve to briždi smijehom, smehom kraj mene
2. skeleti: još me briždi što me upecala osica
3. močiti: vranovi na bačvama još svježi brižde čepi sodov močijo, čeprav so novi
4. briti: vjetar briždi

brôj brȍja m
1. število: decimalni, astronomski, negativni, neparni, parni broj; svi na bròju vsi so na mestu
2. številka: dvocifreni, višecifreni broj; arapski bròjevi; današnji broj novina
3. števnik: osnovni ili glavni brojevi; redni brojevi vrstnilni števniki; zbirni brojevi skupni števniki
4. lingv. število v slovnici: jednina, dvojina, množina su gramatički brojevi

čákljati -ām vlačiti z drogom čolne k sebi, vleči čoln k sebi, vlačiti predmete iz vode: on ide ivicom zagata do ljudi koji čakljaju dugim čakljama šel je po robu jezu do ljudi, ki so z dolgimi drogovi vlačili nekaj iz vode

čára ž (t. čare, perz.) rešitev, zdravilo, pomoč: na Aliju juriš učiniše, čare nije, živa uhvatiše ni kaj, živega so ujeli

čȅtvoro s
1. četvero: ona ima četvoro djece, dece ima štiri otroke; prebiti sablju na četvoro prelomiti sabljo na štiri dele; došlo je njih četvoro prišli so štirje, moški in ženske
2. prisl. četverno, štirikratno: platiti robu u četvoro

dâća ž
1. pogrebščina, sedmina: iskupili se kao na -u zbrali so se povabljeni in nepovabljeni
2. svinjska daća koline, pojedina ob zakolu svinje

dának -nka m davek: danak države drugoj državi u staro doba; danak u krvi krvni davek v Turčiji od 15. do 17. stol., ko so krščanski starši morali izročiti svoje moške otroke državi za janičarje in druge državne službe; platiti danak vremenu, modi, običajima; veliki danak bot. pljučnik, Pulmonaria

dȁra ž (t. dara) tara: odbiti kome što na -u odpustiti komu kaj na račun neumnosti; prevršila, pretegla dara mjeru stvar je šla čez mejo; skuplja dara nego maslo večji so stroški kot pa korist

dèrtli neskl. prid. zaskrbljen, žalosten: što si mi dertli danas; što te koji dan više grlim i ljubim, sve si mi derliji si bolj žalosten; jutros stigli dertli telegrami davi so prispele žalostne brzojavke

dobròjati dobròjīm, dobròjiti dòbrojīm
1. došteti: dobrojati do kraja; dobrojati dane izteči se življenje; on je dobrojao svoje dane njegove ure so se iztekle
2. prišteti, došteti: dobrojati do broja dvadeset

dovèsti dovèzēm (se) pripeljati (se): vlak, voz je dovezao na stanicu; oni se kolima dovezli u grad z vozom so se pripeljali v mesto