Franja

nȅčīn m slabo dejanje

nečìtljiv -a -o
1. nečiten, nečitljiv: nečitljiv potpis
2. malo bran, slabo čiten: nečitljiv roman

nèpismenjāk m nepismen, slabo pismen človek

nespàvāč -áča m, nespàvlija m nespečni bolnik, kdor slabo spi

neùhrānjen -a -o nedohranjen, slabo hranjen

nèzdrāvlje s nezdravje, slabo zdravje

nȉkāko prisl.
1. nikakor: to ne može da bude nikako
2. nikjer: njemački jezik ne čuje se nikako
3. slabo: kako si se proveo? Nikako!

obŕšiti òbr̄šīm
I.
1. končati: obršiti posao
2. slabo končati: on se umetnuo na pokojnoga strica i obršiće kao on
II. obršiti se končati se

ogràjisati -išēm (t. ogramak) ekspr. slabo naleteti, skupiti jo, stakniti jo: ćuti, jer možeš ograjisati; ograjisao je kao davao na Veliki petak

olèditi se òledī se
1. oledeneti, postati led
2. ekspr. slabo se oženiti, nasankati se: nije se oženio, već se oledio

oneraspolòžiti -pòložīm
I. spraviti koga v slabo voljo: oneraspoložiti koga
II. oneraspoložiti se postati slabe volje

osijècati òsijecām (ijek.), osécāti òsēcām (ek.)
I.
1. odsekovati, odrezovati
2. ocenjevati, na oko odmerjati: tako moja pamet osijeca potricu tako moja pamet ocenjuje škodo
3. slabo brati: a kada svoje pismo tako osijecaš, a da što bi s tudim činio
II. osijecati se zadirati se: osijecati se na koga

òtražina ž
1. sled, slabo shojena steza: pod nogama mahovina i šušnje, jedva se poznaju -e kojima danas rijetko ko prolazi
2. zastar. potomstvo

ozlojedívati -jèdujēm spravljati v slabo voljo, v nevoljo: to je jedan od onih koji bez ikakve nevolje kinje ljude i ozlojeduju ih

ozlovoljávati -vòljāvām, ozlovoljívati -vòljujēm spravljati v slabo voljo

pàžūr -úra m (po osebnem imenu) slabš. težko razumljiv in nezanesljiv prevod iz klasicnih jezikov, na slabem papirju in slabo vezan

pèšnjati -ām dial. slabo kaj delati, slabo izdelovati, slabo šivati, šušmariti, krpariti

pišóra ž slabo žganje

plàvīć -íća m
1. zadnje, slabo žganje
2. dial. sinica

polùtān -ána m
1. mulat, mešanec
2. dvospolnik, hermafrodit
3. človek slabo razvite konstitucije