Franja

nâtēg m nateg: vući lađu na nateg vleči ladjo, čoln po reki navzgor tako, da na določeni razdalji pred ladjo vržejo sidro, privezano za vrv, katere drugi konec je na ladji in ga posadka vleče ter tako pomika ladjo proti sidru

némati nêmām in némadnēm, impf. nȇmāh in némadāh -āše, aor. némah in némadoh némade
I.
1. ne imeti: nemam s ljudima prljavoga karaktera nikakva posla
2. ne biti: nema nama našeg prijateljstva; nema toga ko će da ga vrati; danas nema predavanja, nastave; nema vraćanja u staro ni vrnitve na staro
3. nema druge ni druge pomoči; nema se kada ni časa
II. nemati se
1. ne biti v razmerju: dva prema osam nema se kao tri prema deset
2. ne biti: nema se novaca, ni denarja
3. ne moči: protiv toga nema se ništa reči proti temu se ne da nič reči

okòmiti òkomīm
I.
1. navpik postaviti
2. ekspr. vreči: okomiti oko na što; okomiti svoju žaoku na koga obrniti svoje želo proti komu
II. okomiti se ekspr. spraviti se na koga: sad se okomio na mene

òstrmiti -īm strmo položiti: na suncu snijeg se topi, pa ispod snježnih kapalja, podmetne gunjac, ostrmi ga i čeka dok se natoči; bjaše sunce ostrmilo k zapadu sonce se je nagnilo na zahod, proti zahodu

plòviti -īm
1. pluti: ploviti morem, na pučinu, pod našom zastavom; ploviti protiv struje, sa strujom pluti proti toku, s tokom
2. ploviti konja prepeljevati konja čez reko ob čolnu ali splavu

pomágati pòmāžēm, pomáži, pomážūćī
I. pomagati: pomagati komu riječju i djelom pomagati z besedo, z nasvetom in dejanjem; pomagati komu u radu; pomagati koga podpirati koga; to pomaže protiv groznice to pomaga proti mrzlici; triput bog pomaže po prvem neuspehu ni treba obupati
II. pomagati se pomagati si: braća se lijepo pomažu u svakoj nesreći

poségnuti (poséći) pòsēgnēm
I. poseči: posegnuti rukom na što, za čim
II. posegnuti se na koga kamenom, nožem seči po kamnu, nožu proti komu

pràvac -vca m
1. smer: ići drugim pravcem; pravac u nauci, u tehnici; pravci u lingvistici; odrediti pravac čemu določiti smer čemu; u tom -u v tej smeri; uzeti dobar pravac dobro se usmeriti; poći, udariti rdavim pravcem slabo se usmeriti; pravcem na v smeri proti
2. mat. premica: pravac je neograničena prava linija
3. dial. velik, raven nož
4. na pravac prisl. naravnost

priklòniti (se) prìklonīm (se)
1. prikloniti (se), skloniti (se): prikloniti glavu pred kim, pred čim; prikloniti uho čemu prisluhniti; skidoše kape, prikloniše se do zemlje
2. nagniti (se): žito se malko priklonilo suncu se je nagnilo proti soncu
3. prisloniti: snimi s ramena badnjak i prikloni ga uz kućni prag

ràzmet m, rázmet m
1. razmetavanje
2. ovo nije za razmet to ni, da bi zavrgel
3. razhod: narod počne da jede, pa po ručku svako u razmet vsak proti domu
4. u razmet doći priti ob nepravem času

skȗt skúta m
1. spodnji del ženske obleke, ženskega krila: ona bi se izula, podigla skute i zagazila na plitko
2. spodnji del, rob moške suknje, površnika, plašča: muškarci se skupili u dugačkim kaputima širokih skuta
3. krilo, naročje: bila si malašna, drijemala si mi u skutu; donijeti pun skut krompira
4. vlečka: nositi -e za kim; cjelivati čije -e prilizovati se komu; biti pod carevim -om biti v carjevem, cesarjevem varstvu; vješati se uz čije -e hlapčevsko se vesti proti komu; odrezati skut pretrgati odnose s kom; pokupiti skut pripraviti se za odhod; čovjek može siroti stati na skut, ali ne može na sreću

slúžiti slûžīm
I.
1. služiti: služiti kod koga, komu; služiti vojsku služiti vojaški rok, biti pri vojakih; ja sam služio vojsku u Sarajevu; služiti državu služiti državi, biti v državni službi; služiti pješadiju služiti vojaški rok pri pehoti; to ne služi ničemu to ni za nikamor; to ti služi na čast to ti je v čast; to ti služi na korist to je v tvoje dobro; služiti svojim strastima hlapčevati svojim strastem; zdravlje mi dobro služi sem pri dobrem zdravju; služi me karta imam srečo v kartanju; to ti služi na sablazan to ti je v pohujšanje
2. streči (komu): služiti koga za stolom, koga vinom, rakijom, jelom; služiti gostima vino; čime vam mogu služiti s čim vam lahko postrežem
3. rabiti: kabinet mi služi i kao radna soba
4. praznovati: služiti slavu, svetkovinu
5. borba protiv komunizma služila je Hitleru kao maska za lakše pokoravanje pojedinih zemalja krinko boja proti komunizmu je H. zlorabljal, da je laže zasužnjeval posamezne dežele
II. služiti se
1. uporabljati: služiti se svim mogućim sredstvima
2. streči si, postreči si, vzeti: služite se, molim, dok još ima

sráskida prisl.: ja nisam sraskida ne nasprotujem, nimam nič proti: bio je pametan sagovornik u društvu i ne sraskida da popije poneku

stô štev. sto: sto i jedan, sto i dvadeset; bježati sto konaka, gl. konak; kladiti se sto prema jedan staviti sto proti ena; sto puta više, gl. tudi stotina, stotinak

šíkati šȋkām zibati: šikati dijete u kolijevci; šikala se barka put Svetoga Marka zibala se je barka proti Svetemu Marku, proti Benetkam; na ovaj glas poče se drveće šikati

ùhvatiti -īm
I.
1. ujeti: uhvatiti zločinca, pticu u zamku, koga za ruku; mačka uhvati miša; uhvatiti koga na ljepak, koga u laži
2. zalotiti: majka ga je uhvatila medu mangupima
3. prijeti: uhvatiti koga pod ruku, djevojku oko pasa, preko struka; uhvatio me grč; testera, pila je uhvatila
4. zateti: na putu nas je uhvatio mrak; noć me uhvatila nadomak grada
5. odkriti, priti na sled: policija je uhvatila lažni novac
6. prijeti (se): malter neće da uhvati; uhvatilo ga vino
7. pograbiti: uhvatiti koga za kosu, za bradu, za oružje
8. presenetiti, zalotiti: uhvatiti zločinca na djelu, u kradi
9. spreleteti: uhvati me strah, groznica
10. ujeti v pero, opaziti: Nušić ima dar da uhvati smešno oko sebe i da ga naslika
11. vpreči: uhvatiti konje u kola
12. uhvatilo ga vino vino mu je stopilo v glavo; uhvati ga nesvijest omedlel je; uhvatiti račun priti na svoj račun; uhvatiti korijena, korena zakoreniniti se; uhvatiti vjeru s kim dati komu moško besedo; uhvatiti maglu = uhvatiti čistinu pobegniti; uhvatilo ga je sunce prijelo se ga je sonce; uhvatiti put po varoši napotiti se po mestu; uhvatiti pravac stanica napotiti se proti postaji
II. uhvatiti se
1. ujeti se
2. prijeti se: uhvatiti za podršku, za stvarne dokaze
3. oprijeti se: uhvatiti se nekog posla
4. narediti se: uhvati se led na vodi, vrhnje, kajmak na mlijeku; uhvatio se mrak
5. uhvatiti se kome za skut zgrabiti se komu za krilo; uhvatiti se za trbuh od smijeha; uhvatiti se kome srca prirasti komu k srcu; uhvatilo ga u krstima prijelo ga je v križu, začelo ga je trgati v križu; uhvatiti se u koštac s kim spoprijeti se s kom; uhvatiti se u kolo vstopiti se v kolo; uhvatilo se sunce mrknilo je sonce

zȁūš m zaobrnitev: lada otide na zauš ladja, ki je plula proti vodi, proti večru, je spremenila smer

zàušiti se -īm se: lada se zaušila ladjo, ki je plula proti vodi, proti vetru, je voda obrnila, je veter obrnil v drugo smer

závez m, záveza ž poveza: trava od zaveza mitol. trava, ki po ljudski veri pomaga proti hudobnim duhovom

zèlen zelèna zelèno, dol. zèlenī -ā -ō
1. zelen: -a salata, krma, galica; -a zemlja tirolsko zelenilo: -i škriljevac zeleni skrilavec
2. zelen: biti zelen od zavisti; -i val zeleni talas zeleni val; zeleni kader zgod. proti koncu 1. svet. vojne vojaški begunci iz avstro-ogrske armade v Slavoniji in Sremu; zeleni kadar zgod. med 2. svet. vojno kvizlinška organizacija bosenskih muslimanov
3. zelen, neizkušen, mlad: biti još mlad i zelen
4. zelena kada bot. beli narcis; zelena boca bot. bodič
5. zelena internacionala
6. pojesti što na zeleno porabiti denar, ki ga je treba šele zaslužiti; prodati, kupiti pšenicu na zeleno prodati, kupiti pšenico, ko še raste