Franja

mèđāš -áša m
1. mejnik: uz kamen međaš graničar stoji
2. omejek, griva, travnati del med njivama, med njivo in potjo
3. obmejno ozemlje: mi barbari na turskom -u
4. mejaš, sosed

mèđica ž
1. mejica
2. anat. perinej, prostor med spolnim organom in analno odprtino

međùdnevica ž čas med velikim in malim šmarnom

međùratnī -ā -ō med obema vojnama: -a književnost

mȅđū se prisl. med seboj

međuvláda ž vmesna vlada, vlada med eno in drugo vlado

međuvrijème međùvremena, mn. -vremèna s (ijek.), međuvréme međùvremena, mn. -vremèna, s (ek.) meddobje, čas med dvema drugima dogodkoma: on voli sumrak, međuvrijeme koje nije ni dan ni nić

méljati mȇljām
1. mleti, drobiti: bez ijednog zuba ona je meljala po ustima maslinke, komad mesa
2. meti med prsti, v dlaneh, mečkati: meljati u rukama kapu

meljáviti mèljāvīm meti med prsti: meljaviti među prstima

mìrbožati se -ām se pred božičnim kosilom se med seboj (člani družine) poljubovati z besedami: "Mir božji!"

mjenòvati se mjènjujēm se (ijek.), menòvati se mènujēm se (ek.) zamenjati, zamenjavati med seboj: ja ću tebi dati ovo, ti meni ono, te ćemo se tako mjenovati

mr̀gīnj -ínja m (dalm. margine) dial.
1. mejnik: mrginj je granični znak, kamen između dva imanja
2. meja, griva, nezoran travnat del med njivami

mȕnkāš m (madž. munkás, sla. moka) interniranec pri delavskem bataljonu na Madžarskem med drugo svet. vojno

nȁpolica ž, nàpolica ž
1. spolovina, pogodba med lastnikom in obdelovalcem zemlje ali rejcem živine, da si bosta pridelke ali prirejo delila na pol
2. soržica

nàusnica ž
1. brčice: tek mu trgla nausnica pognale su mu prve brčice; počela momka gariti nausnica fantu so se začele črniti prve brčice
2. del obraza med gornjo ustnico in nosom

nȅdostīž ž nedozorelo klasje med sicer zrelim žitom

nedòstižan -žna -o
1. nedosegljiv, nedojemljiv: -e zvijezde; čovječjem umu -e tajne
2. nedozorel med sicer zrelim žitom: nedostižan klas

obrásti -rástēm
1. obrasti: trava će obrasti grob
2. zarasti: sav je obrastao u bradu, u salo
3. rasti med: cvijeće obraslo u travu

odmètati òdmećēm
I.
1. odmetavati
2. nagovarjati k odpadu, k uporu: hajduci zašavši po selima stanu narod odmetati
II. odmetati se
1. odpadati od postave, od zakona
2. ekspr. odhajati med hajduke, v ilegalo: odmetati se u hajduke

òdmetnuti -nēm
I.
1. odvreči: odmetnuti što od sebe
2. nagovoriti k odpadu, k uporu: što odmetnu tebe u hajduke
II. odmetnuti se
1. odpasti od postave, od zakona, upreti
2. oditi med hajduke, v ilegalo: odmetnuti se od zakona; odmetnuti se u hajduke