Franja

mòliti mȍlīm, mòli, mȍljāh -āše
I.
1. prositi: moliti koga za što, za namještenje, za oproštenje za odpuščanje
2. moliti: moliti boga, krunicu, molitvu
3. sila boga ne moli kdor ima moč, lahko dela, kar hoče; v stiski ljudje delajo, česar drugače ne bi delali
II. moliti se moliti: moliti se bogu; moliti se iz dna

nahòdēnje s, nàhodēnje s
1. nahajanje
2. mišljenje, mnenje: po mome -u ova se stvar može riješiti po moji presoji bo to reč lahko rešiti; prema -u ljekara, vještaka po mnenju zdravnika, izvedenca

òbdanicē prisl. v teku enega dneva: možeš u Sinj na obdanice lahko greš v Sinj in se še istega dne vrneš

otégnuti òtēgnēm
I.
1. raztegniti: otegnuti povorku, lice
2. ekspr. stegniti, umreti: otegnuti papke
3. stegniti: otegnuti noge
4. sprožiti: otegnuti pušku, strijelu, strelu
II. otegnuti se
1. raztegniti se: otegao se do neba visok je, da bi lahko zvezde klatil
2. zavleči se: predavanje se oteglo duboko u noć
3. stegniti se: otegao se kao pas u koprivama

pítati pîtām
1. vprašati: ako smijem, smem pitati pitao me je kuda se ide u grad; pitati koga za što, za cijenu, za savjet, za dozvolu, za čije zdravlje; pitati daka; pusti to jer te nitko ništa nije pitao; ni davo nije pitao za njega nikdo ni vprašal po njem; bog te pita zašto je to tako bogve, zakaj je to tako; pitaj boga što se sve iz ovoga može izleći kdo ve, kaj se lahko iz tega izcimi
2. vpraševati: pita me očima; nastavnica danas pita gramatiku; bolje je da ne pitaš kako je nama
3. dial. snubiti, prositi za roko: ja je (ćerku) pitam u vas, a vaša je volja hoćete li mi je dati

pȍstāt ž postat: kopači, žetelice rade u -i; do mraka se može istjerati još jedna postat do noči lahko skopljemo, požanjemo še eno postat

potamániti -tàmānīm uničiti, zatreti, pokončati: potamaniti gamad; stoka potamanjena, štale porušene; ekspr. on može da potamani dvije porcije lahko pospravi dve porciji

pȍvrāt m
1. vrnitev
2. ponovitev dejanja: zločinac u -u
3. da bi mi na -e če bi se lahko vrnilo tisto, kar je nekoč bilo
4. recidiva, ponovitev, povrnitev bolezni
5. bot. navadni vratič

putòvati pùtujēm potovati: putovati pješice, kolima, autom, željeznicom, brodom, avionom; putovati poslom potovati po opravkih; putovati po Makedoniji, kroz Jugoslaviju; on će skoro putovati kmalu bo umrl, bliža se mu zadnja ura; putuj, igumane! lahko greš, nisi mi potreben; putujuće pozorište, kazalište

rèbro s, mn. rȅbra rȅbārā
1. rebro: prava -a, vita -a, lažna -a: munuti koga u -a suniti koga v rebra; prebiti komu -a polomiti komu rebra; polomiti, prebrojati, poravnati kome -a pretipati komu rebra; broje mu se -a lahko mu prešteješ rebra; s neba pa u -a nepričakovano, na naglem, kot strela z jasnega neba; s -a odgovoriti osorno, nataknjeno odgovoriti
2. rebro: -a lađe, čamca; glavno rebro lista sa bočnim -ima
3. reženj, rezina: dao je Nijemcu staro odijelo i rebro slanine
4. arhit. rebro: rebro svoda, kupole

rogáčiti rògāčīm
I. široko odpirati: rogačiti oči; to svaki radi, a ti, popa, prvi, možeš rogačiti oči koliko god hoćeš lahko gledaš debelo, začudeno, kolikor hočeš; oči su mu rogačile imel je široko odprte oči
II. rogačiti se gledati s široko odprtimi očmi, gledati začudeno: rogači se ti na mene koliko ti je god volja

sȁd, sàdā prisl. sedaj, zdaj: sad ili nikad; ne znam kud je nestao, sad je bio ovdje; ona će sad na doći zdaj zdaj bo prisla; sad smjesta može banuti među nas zdajci lahko plane med nas

slȍbodan -dna -o svoboden, prost: slobodan od poreza, od poštarine; slobodan ulaz u izložbu; -a plovidba, profesija, trgovina; -i stil; -i zidar; slobodan prevod; slobodan pešak, pješak u šahu; -i stih; -i ili prosti pad; -o zanimanje; crtati -om rukom; vidjeti -im okom; -i udarac šport. prosti strel; -a rebra anat. prosta rebra; -a ljubav; imati -e ruke u nekom poslu; možeš -o otići lahko greš; Slobodni teritorij Trsta, Slobodna teritorija Trsta

slúžiti slûžīm
I.
1. služiti: služiti kod koga, komu; služiti vojsku služiti vojaški rok, biti pri vojakih; ja sam služio vojsku u Sarajevu; služiti državu služiti državi, biti v državni službi; služiti pješadiju služiti vojaški rok pri pehoti; to ne služi ničemu to ni za nikamor; to ti služi na čast to ti je v čast; to ti služi na korist to je v tvoje dobro; služiti svojim strastima hlapčevati svojim strastem; zdravlje mi dobro služi sem pri dobrem zdravju; služi me karta imam srečo v kartanju; to ti služi na sablazan to ti je v pohujšanje
2. streči (komu): služiti koga za stolom, koga vinom, rakijom, jelom; služiti gostima vino; čime vam mogu služiti s čim vam lahko postrežem
3. rabiti: kabinet mi služi i kao radna soba
4. praznovati: služiti slavu, svetkovinu
5. borba protiv komunizma služila je Hitleru kao maska za lakše pokoravanje pojedinih zemalja krinko boja proti komunizmu je H. zlorabljal, da je laže zasužnjeval posamezne dežele
II. služiti se
1. uporabljati: služiti se svim mogućim sredstvima
2. streči si, postreči si, vzeti: služite se, molim, dok još ima

svírati svîrām
1. igrati: svirati u klavir, na klaviru, na violini, u harmoniku, u frulu; ciganski svirati igrati brez not, kot cigani; jedni sviraju, drugi igraju (tudi ekspr.)
2. piskati: lokomotiva, lađa, sirena svira
3. trobiti: svirati u rog, u trubu; svirati (na) ustajanje, (na) zbor, (na) uzbunu; svirati povečerje trobiti k počitku
4. žvižgati: kuršum, tane, kugla svira kroz vazduh, kroz zrak; vjetar svira
5. tanko svirati revno živeti, tanko piskati; to možeš ti komu drugome svirati to lahko komu drugemu pripoveduješ

svòra ž sora, svora: prednji i zadnji dio seljačkih kola povezuje svora; možeš da prisjedneš na -u lahko prisedeš na repico

štȍ čèga zaim.
1. kaj, kar: što si dužan?; čega nam je nestalo?; čemu služi ova knjiga?; na što misliš?: čime se to plaća; daj amo što si donio, doneo; čega se čovjek najviše boji, ono će mu na glavu doći; čemu zeman tome i vrijeme; a što me pitaš za mal moj, ja bih rekao; što ne znaš srpski, metni ruski; za što kupio, za to i prodao; čime se nov sud napuni, na ono uvijek zaudara; što bilo kar koli; što bolje kar najbolj; štočiji -a -e čigar koli; donesi nama ako nađeš štočiju knjigu; ako bi se o tome štogdje govorilo če bi o tem kjer koli govorili; reci štogod reci kaj; što god biste o tome čuli kar koli bi o tem slišali; što gore se situacija razvija, to bolje za nas: kolikor slabše se položaj razvija, toliko je bolje za nas; trči što igda možeš teci, kolikor moreš; bilo je na sajmu štokakvih stvari na semnju so se videle različne reči, ako bi se štoko, štotko javio če bi se še kdo oglasil; mogao bi doći još štokoji zakasnjeli gost lahko bi prišel še kakšen zapozneli gost; da idu štokuda naj gredo kamor koli; čulo se o tome štošta o te z se je marsikaj slišalo
2. ki: to je onaj što je juče došao; u nas nema čovjeka što ne zna za to; to je knjiga što sam je kupio
3. vez. ker: izvinite što dolazim prekasno
4. prisl. zakaj: što nisi došao?

ȕpotreba ž (ijek., ek.) uporaba: upotreba oružja; uputa za -u; uzmi ako ti je za -u vzemi, če lahko uporabljaš; izbaciti iz -e izločiti iz uporabe; izići iz -e ne več uporabljati

utèći utèčēm
I.
1. uteči: uteći od roditelja; pravo reci, pa gledaj te uteci; biti kadar stići i uteći biti kos vsaki situnciji; ne uteče oka ni svjedoka nihče ni ostal živ, ki bi lahko pričal, kaj se je zgodilo
2. prekositi: on nije utekao od tebe
II. uteći se
1. zateči se: uteći se komu
2. seči v besedo: uteći se komu u riječ

ȕtrobica ž jetrca: kad ćeš poprigati -u?; belu -u mogu jesti samo oni koji se hvale zdravim želucem pljučka lahko jedo samo taki, ki imajo zdrav želodec