Franja

Zadetki iskanja

  • nazvánje s ime naziv: nemačke koloniste Srbi su nazvali Švabama, i to je postalo naše narodno nazvanje za sve Nemce
  • ozloglásilac -ioca m obrekljivec, kdor koga pripravi ob dobro ime
  • ozloglásiti ozlòglāsīm pripraviti koga ob dobro ime: ozloglasiti koga kod naroda
  • ozloglašívati -glàšujēm pripravljati koga ob dobro ime, obrekovati koga: ozloglašivati koga
  • pòkōj -oja m zgod. ime črke p v glagolici in stari cirilici: stolovi na pokoj mize postavljene v obliki cirilske črke p, podkvasto postavljene mize
  • prèdjenuti -nēm, prèdjesti prèdjenem, prèdjedēm, prèdijēm, prèdjeti prèdjenēm (ijek.), prèdenuti -nēm, prèdesti prèdenēm, prèdedēm, prèdeti prèdenēm (ek.) spremeniti ime, dati drugo ime mitropolit Sava predije meni i daku Nikolaju imena, mene nazove Gerasimom
  • pròzvati prozòvēm
    I.
    1. poklicati po imenu, priimku: prozvati koga
    2. izklicati po imenih, priimkih: prozvati učenike
    II. prozvati se imenovati se, nadeti si ime, dobiti ime: Prvovjenčani prvi se prozva kraljem; tada Turci rečena vrata osvojiše, koja se prozvaše Demir-kapijom
  • pr̀žibaba m nizkoten razbojnik, podlež (ki z razbeljeno verigo muči stare ženske), sramotilno ime za hajduka, ki se vdaja ropanju in izsiljevanju
  • pseudònim m (gr. pseudos, onoma) psevdonim, izmišljeno ime
  • r̀ci s neskl. ime črke r v stari cirilici in v glagolici
  • sr̀nava ž ime kravi
  • stûpa ž (sansk.) stupa, ime za budistično sakralno okroglo stavbo
  • Šȍp m, mn. Šòpovi ljudsko ime za Bolgara v sev.-zah. Bolgariji
  • topònim m (gr. topos, onoma) lingv. toponim, krajevno ime
  • tvȅrdo s ime črke T v cerkveni cirilici
  • ȕk m ime črke u v predvukovski cirilici in v glagolici
  • vȍlāš m
    1. bič za poganjanje volov
    2. ime volu
  • vratòlom m
    1. vratolomnež: nisu to nekakvi odličnici, sve sami -i
    2. prepad, brezno, strmina: ova cesta prodire kroz najužasnije -e
    3. ime neke čarovne rastline
  • vrstèlezi (= vrzi te lezi) izmišljeno ime za "praznik": kakav je danas svetac? - odgovor: danas je vrstelezi
  • zakázati zàkāžēm
    1. reči: zakaži ljudima da ću doći
    2. napovedati: zakazati sjednicu odbora, komu sastanak; zakazana sjednica
    3. dati ime: krstiše ga i lepo mu ime zakazaše, lepo ime Nahod Simeon
    4. odpovedati, ne sprožiti: puška mu je zakazala