Franja

udobrovoljávati -vòljāvām
I. spravljati koga v dobro voljo: udobrovoljavati koga
II. udobrovoljavati se postajati dobre volje

udobròvoljiti, udobrovòljiti -bròvoljīm
I. spraviti koga v dobro voljo: to ga je još više udobrovoljilo
II. udobrovoljiti se postati dobre volje: šutio je misleći da će se ona već udobrovoljiti

ȕglāvu prisl. natanko, prav dobro: poznavati koga uglavu

ùščūvān -a -o dobro ohranjen

uščúvati ùščūvām dobro ohraniti: molila sam boga da mi u sreći i zdravlju uščuva mile moje

valjáno prisl.
1. pridno, vrlo: ovaj đak valjano uči
2. dobro, kot je treba: bolesnik je kod svojih valjano zbrinut bolnik je pri svojih v dobri oskrbi; on je taj posao izradio valjano
3. nije se valjano ni odmakao od kuće, i već su ga napali razbojnici ni se še dobro oddaljil od hiše
4. pravno veljavno: kao punoljetni možete valjano svjedočiti na sudu

vàljati -ām
1. veljati, biti vreden: to ne valja ni lule duhana, duvana
2. veljati, biti prav, dobro: taj ti posao ne valja; tako valja da se radi; ne valja mu posao njegovo delo je zanič; tako mu valja prav mu je

vládati vlâdām
I.
1. vladati: vladati državom, nad čime; između naših naroda vladaju bratski odnosi i osjećaji; red vlada svijetom
2. obvladovati se: on umije da vlada sobom on se zna obvladati
3. dobro znati: on odlično vlada našim jezikom
4. upravljati: vladati imanjem
II. vladati se vesti se: lijepo se vladati

vȍzak -ska -o vôzen, ki dobro vozi, s čimer se dobro vozi: vozak konj; -a kola; vozak čamac, brod

zàdužbina ž, zádužbina ž
1. pobožna ustanova (samostan, cerkev, poslopje za kulturne, znanstvene in prosvetne namene, denarni sklad) za zveličanje duše
2. dobro delo

bȍžjī -ā -ē božji: božji čovjek, čovek; sav božji dan; božji sin; božji sluga božji hlapec, duhovnik; božji ugodnik svetnik; -a pomoć; iza -ih leđa bogu za hrbtom; -e kraljestvo, carstvo nebeško kraljestvo; božji prst; tjerati stvar do -e kuće gnati zadevo do skrajnosti; stvar je u -oj ruci; nazvati komu -u pomoć pozdraviti koga z bog daj dobro; božji volak zool. pikapolonica, božji volek; -a ovčica pikapolonica; -a plahtica bot. plahtica device Marije; božji sud božja sodba; -a trava bot. ptičji kljunček; -e drvce bot. abrašica

br̂k m, mest. na bŕku, mn. bȑkovi in br̂ci, rod. mn. brkóvā in bŕkā
1. brk, brki: potkresati brkove pristriči brke; skresati kome istinu u brk
2. vitica: brk loze
3. dial. rt, rtič
4. brk mu se smiješi, smeši samo mu se smeje; omastiti brk dobro se napapcati; gladiti brk kazati zadovoljnost; objesiti, opustiti brk postati žalosten; smijati se, smejati se ispod -a skrivaj se smejati

cȉmnuti -nēm
I.
1. cukniti: probudih ga cimnuvši ga za rukav
2. dobro cimnuti dobro ga cukniti, se ga napiti
II. cimnuti se cukniti, odmakniti se: cimnuti se u lijevo

čȁs m, mest. u čàsu, mn. čȁsovi, čȁsi
1. trenutek: ja sam spreman svakoga časa; pravi čas; svaki čas; čas uklapanja mašine
2. ura: u pet časova ujutro; smrtni, policijski čas
3. šolska, učna ura: na času matematike; raspored časova urnik; davati časove na svom domu inštruirati
4. čas: čas odmora, rada, obračuna
5. časovi v pravosl. cerkvi opravilo, branje psalmov
6. zastar. minuta: manjka još tri časa, sedam časova do dva sata, do osam sati; u dobar čas, junaci! dobro srečo želim, junaki!

dȍbar dòbra dòbro, dol. dȍbrī -ā -ō, komp. bȍljī -ā -ē
1. dober: dobar po srcu, prema sirotinji, za koga; imati dobar nos, -e oči; dati što s -a srca dati kaj iz dobrega srca; dobar kontakt, vodič elektriciteta; konačni rezultat je vrlo dobar
2. pravi: u dobar čas ob pravem času; u dobar čas, hajduci! dobro srečo, hajduki!; dobar dan; dobro jutro; dobro veče

dobròjutro s
1. ekspr. sreča: ti si moje dobrojutro
2. nesreča: već sam video, vidio svoje dobrojutro
3. dobro jutro dobro jutro!

dvòkopica ž dvakratna kop: dvokopica dvogrozdica dobro obdelan vinograd daje obilen pridelek, bogato trgatev

đȅl, đȅla medm. (t. gel) pridi, pridi semkaj, pridi les: đela mašalah dobro došel!

hâlva ž, hȁlva ž (t. helva, ar.) turški med, slaščica iz moke, medu ali sladkorja in raasla: ide na jagmu kao halva dobro se prodaja

isprédati ìsprēdām
1. presti: majka ispredaše vunu
2. izmišljati: naše bake u dugim zimskim noćima pričaju i ispredaju bajke; nije mu mati jezik ispredala ima dobro namazan jezik