-
rìsār -ára m najeti žanjec, ki prejme del pridelka kot plačilo za opravljeno delo
-
risàrica ž najeta žanjica, ki prejme del pridelka kot plačilo za opravljeno delo
-
rukòtvorina ž ročni izdelek, ročno delo
-
sèvāb -ába m, sèvāp -ápa m (t. sevap, ar.) dobro delo: sevab je udijeliti siromahu; sevab ti je! bog ti naj povrne!
-
skȅč m, orod. skȅčom, mn. skȅčevi (angl. sketch) skeč, kratko dramsko delo, po navadi v enem dejanju
-
težáštvo s
1. kmečko, poljsko delo
2. težaštvo, težaško delo
-
tȅžēnje s obdelovanje zemlje, poljsko delo
-
tlȁka ž, tláka ž
1. zgod. tlaka: tlaka je bila teška kmetska dužnost
2. prisilno delo
3. stopinja, sled: lisičije, vučje -e po snijegu, po snegu
-
trȉler m
1. (n. Triller) gostolevek, gostolenje: triler ševe; muz. trilček, triler
2. (angl. thrilling) triler, pripovedno ali filmsko delo grozljive vsebine
-
ȕmotvōr m, umòtvorina ž (češ.)
1. umetnina: narodne umotvorine
2. duševno delo: umotvori, umotvorine naših naučnjaka
-
vàzdanak -ānka m, vàzdanica ž dial. življenje, delo vsega dneva, ves dan: srećan nam uranak, a bolji vazdanak; proveo sam u polju ljetnu vazdanicu
-
vȅledjelo s (ijek.), vȅledelo s (ek.) veledelo, veliko delo
-
zàdužbina ž, zádužbina ž
1. pobožna ustanova (samostan, cerkev, poslopje za kulturne, znanstvene in prosvetne namene, denarni sklad) za zveličanje duše
2. dobro delo
-
zanímati zànīmām
I.
1. zanimati: ova novost će vas sigurno zanimati
2. zaposlovati, dajati delo: svaka ćurčijska radnja zanimala je pedeset radnika
3. zabavati: zanimati čitaoca
II. zanimati se
1. zanimati se
2. ukvarjati se: zanimati se problemima književnog jezika
3. zabavati se
-
bȍš (t. boš)
1. neskl. prid. prazen, ničeven: boš posla prazno delo; boš trud
2. prisl. zaman, zastonj: Ali boš! To je sve pepeo u oči
-
bȕdāk m (t. budak)
1. rovača, rovnica: kad pukne budak više glave ko pride smrt; -om u ledinu začeti neko novo delo, začeti nekje živeti
2. slabš. neumnež
-
cr̀načkī -ā -ō
1. črnski, zamorski: -a glazba; crnački posao težko, slabo plačano delo
2. meniški
-
čàrapin -a -o nogavičin, nogavičen: ima usta kao čarapin početak ima velika usta; ide mu posao kao čarapin početak delo se mu slabo odseda
-
dȁti dâm, dádēm, mi dámo dáte dȁju; nē dāmo in ne dámo, nè dāte in ne dáte; dádēš dádē in dȁdnēm dȁdnēš dȁdnē; aor. dȁh dȁ dȁsmo dȁste dȁdoše in dȁdoh dȁde dȁdosmo dȁdoste dȁdoše; vel. dâj -te, dȁo dála, dân dâna dâno in dána dáno ter dât dâta in dâta
I.
1. dati: dati komu dar, poklon, kuću u zajam, zadovoljenje, pare na račun, ostavku na službu, poticaj, znak, pravac, priliku; dati komu posao dati komu delo; dati stručno mišljenje, signal, znak; dati damama prednost
2. dovoliti: ne dadu mi s tobom govoriti, razgovarati
3. poslati: dati koga na zanat poslati koga, da se uči obrti; dati na škole
4. pripisati: dobro se drži, ne bih mu dao više od pedeset godina
5. roditi: ti ćeš mu dati djece
6. prirediti: dati koncert, predstavu
7. dati (poštenu, časnu) riječ; dati (tvrdu, božju) vjeru trdno obljubiti; dati zalogaj iz usta, krvi ispod grla biti zelo dober; dati komu za pravo pritrditi komu; dati pleća, leđa pobegniti, odkuriti jo; dati komu na znanje, do znanja; dati ruku onome koga voli dati roko tistemu, ki ga ljubi; dati aber dati glas, sporočilo; dati vjeru za nevjeru obljubiti, pa obljubo prelomiti; dati kome rog za svijeću ukaniti, prevarati koga
II. dati se
1. posvetiti se: dati se nauci, znanosti; dati se na posao
2. dati se, pustiti se: ne daj se!
3. obrniti se: bolest se dala na bolje
4. ljubiti se: ne da mi se jesti
5. roditi se: dalo se muško
6. dati se, vtakniti se: upravo bješe tu, a sad ne znam kud se dade
7. to mi se dalo na žao to me je užalostilo; u danim, datim prilikama v danih razmerah
-
dìplōmskī -ā -ō diplomski: diplomski ispit; -a radnja diplomsko delo, naloga