Franja

Zadetki iskanja

  • búkara ž (it. boccale) bokal, lesen ali lončen vrč
  • bȕla ž (lat. bulla) bula, vladarska ali papeška listina s kovinskim pečatom: zlatna bula; papina bula
  • bȕnja ž (it. bugno) dial. iz kamenja zložena kočica, kot zavetje za pastirja ali drobnico
  • bùšāk -áka m
    1. bušak, vol ali konj domače pasme, gl. buša
    2. ekspr. majhen in žilav človek
  • cìcvara ž jed iz koruzne, ajdove moke, jaje, masla, smetane ali sira, cicvara: imati -u u glavi imeti prazno glavo
  • cȉkavac -āvca m
    1. neka kobilica
    2. zool. rdeči ali vinski drozg, Turdus musicus
  • cjevòzubice ž mn. (ijek.), cevòzubice ž mn. (ek.) zool. podzemne svinjke ali cevozobci
  • cȑvanj -vnja m dial. rdeča ali črnkasta prst
  • crvènkapa ž, crvènkapica ž rdeča kapa, kapica iz ljudske ali ilirske noše
  • crvènpērka ž
    1. rdečelaska
    2. zool. rdeča taščica
    3. zool. rdečeoka ali črnovka, Leuciscus rutilus
  • čáčak -čka m
    1. zmrzlo ali posušeno cestno blato
    2. kamen, ki štrli iz zemlje
  • čȁđavica ž
    1. od saj umazana ženska
    2. stara, od saj umazana puška
    3. sorta črnega grozdja
    4. sajavost kot rastlinska bolezen, Capnodium salicinum
    5. zool. breguljica ali podgrivka, Riparia riparia
  • čágalj čáglja m (t. čakyl) zmrzlo ali posušeno cestno blato: seoski neutrven put, snijeg napao preko zamrzla -a
  • čalabŕcalo s kdor v naglici zaužije malo hrane ali pijače
  • čalabŕcati čalàbr̄cām v naglici uživati malo hrane ali pijače
  • čalabŕcnuti čalàbr̄cnēm v naglici, užiti malo hrane ali pijače, prigrizniti, založiti: mjereći sir, masline, haringe čalabrcnuo bi malo od jednog malo od drugog i to bi mu obično bio ručak
  • čâlma ž (t. čalma) navadno rdeča ruta, bombažna ali svilena, ovita okoli fesa: zaviti -u poturčiti se, pomuslimaniti se
  • čȁpnica ž
    1. pri izdelavi soda zadnja vstavljena doga, ki je lahko širša ali ožja od drugih
    2. zaradi razsušitve pozneje vstavljena doga
  • čȁpr̄lj m, čapŕljak -ljka m, čȁpūr m štrcelj, štor mladega drevesa ali koruznega stebla
  • čardàklija ž (t. čardakly)
    1. brajda, trta, ki se vzpenja na drevo, na hišo, na čardak ali je speljana kot senčnica: viju se -e po usamljenoj dunji, šljivi; uđe u hodnik koji je činila čardaklija orezanih loza
    2. velika soba v nadstropju orientalske hiše, z balkonom na ulico
    3. hiša z zidanim pritličjem in lesenim nadstropjem
    4. m obmejni stražar v Vojni krajini, čardaklija