Franja

mrȁmōr -ora m (lat. mramor)
1. mramor: hladan kao mramor; kip od -a; mramor služi kao građevinski materijal i u kiparstvu
2. nagrobnik, spomenik na mestu, kjer se je zgodila nesreča: ne zna mu se groba ni -a ne ve se, kje je umrl in kje je pokopan

mȑgōd m redko guba na čelu pri mrgodenju, mrščenju

mrtvòuzački, mrtvòuzicē, mrtvòuskē prisl. na mrtvi vozel: mrtvouzački svezati konopac

mùflīz -íza m (t. müflis, ar.) zastar. kdor nima beliča, kdor je prišel na nič

muktàšiti mùktašīm slabš. živeti, gostiti se na tuj račun

muktèševina ž slabš. gostitev na tuj račun: ovaj se ne brani -e

muktògriz m, muktòjelica m, muktòžder m slabš. kdor je na tuj račun

muktòpija m slabš. kdor pije na tuj račun

mùletina ž, mùlećina ž gostitev na tuj račun, gl. mukteševina

mȕnkāš m (madž. munkás, sla. moka) interniranec pri delavskem bataljonu na Madžarskem med drugo svet. vojno

murásela ž (t. mürasele, ar.) zastar.
1. pozivnica na sodnijo: kad kadija hoće koga iz sela da pozove k sebi, on pošalje -u po njega
2. dopis, uradno pismo, listina, dovoljenje: izvadi od vlasti -u

mùšebak -pka m, mn. mùšepci (t. mušebbeh, ar.) lesena rešetka, mreža na oknu stare muslimanske hiše: prozori su zakriveni gustim -pcima

nabáciti nàbācīm
1. vreči na: na rame štit nabaci, ogrtač na koga; nabaciti malter na zid, svoje misli na papir, na hartiju
2. zmetati: ječam je nabačen uz stožinu i radnici iščekuju
3. nadeti: zatvoriti vrata i nabaciti rezu
4. dodati, omeniti: on je u razgovoru i to nabacio
5. obreči, oklevetati: tko je to nabacio na njega, nije bilo teško pogoditi
6. nabaciti kome što na nos očitati komu kaj, ozmerjati koga zaradi česa

nabacívati -bacujēm
1. metati na
2. omenjati, dodajati
3. nabacivati se kamena tekmovati v metanju kamna

nàbiflati -ām (n. büffeln, fr. , lat. , gr.) žarg. naguliti se, naučiti se na pamet, brez razumevanja: nabiflati latinski zadatak, staru književnost

nàbiti nȁbijēm
I.
1. nabiti: nabiti pušku, obruč na bure
2. napolniti: nabiti lulu, džepove novcima
3. nabiti, steptati: nabiti put
4. naviti: nabiti cijene
5. natakniti: nabiti kapu na glavu, konju uzdu, meso na ražanj, mužu rogove
6. nakoličiti, natakniti na kol: nabiti jadnog osuđenika u turskom sudu
7. nabiti komu ognjište dolgo obsedeti v gosteh
II. nabiti se nabiti se, ekspr. obrusiti si noge s hojo

nȁboljē, nàbolje prisl. na bolje: stvari ne idu nabolje nego nagore

nabòsti -bòdēm, vel. nabòdi, nabòdoh nȁbode, nabòden -èna
I.
1. nabosti: nabosti bubu na čiodu
2. preluknjati, nabosti, na več mestih prebosti: nabosti kaiš, opanke
II. nabosti se nabosti se, zbosti se: nabosti se na trn, na iglu

nabŕstiti se nàbr̄stīm se nabrstiti se, napasti se na brstju: koze se nabrstile

nȁbr̄zo prisl. na hitro, na hitrico, kmalu: to je učinjeno nabrzo; oni su se nabrzo rastali kmalu sta se ločila, so se ločili; on je osećao da će nabrzo umreti