Franja

zàzubica ž med. skula, šola, zazobnica; rastu mu -e čim mu se spomene neko jelo koje on voli sline se mu cedijo, skomine dobi

zbrȉnuti -nēm (se) preskrbeti: zbrinuti djecu; zbrinuti brigu urediti kaj; obilato se za starost zbrinusmo bogato smo se za starost oskrbeli

zdrâvlje s zdravje: biti dobrog -a; biti narušenog -a biti slabega zdravja; pucati od -a kipeti od zdravja; čuvati zdravlje; žaliti se na zdravlje pritoževati se zaradi zdravja; svako piće nije škodljivo po zdravlje; piti u čije zdravlje; svima gostima u zdravlje vsem gostom na zdravje; bože, -a daj bog nam daj zdravje; za čije babe zdravlje zakaj, iz kakšnega razloga

zȅlēn ž, mest. u zeléni
1. zelenje: zemlja se obukla zelenju zemlja se je odela z zelenjem
2. zelenica, z zelenjem porasel prostor
3. zelenjava, povrtnina (korenje, peteršilj itd.)
4. zelenilo: njegove su oči poprimile zelen neba prije oluje

zèmlja ž, daj. zȅmlji, tož. zȅmlju, mn. zȅmlje zemálja
1. zemlja: ležati na -i; sravniti sa -om zravnati z zemljo; tresnuti o -u treščiti ob tla; gori mu zemlja pod nogama; zbrisati što s lica -e; zemljo, otvori se te progutaj sve zabušante; nalaziti se iza trideset zemalja nahajati se nekje zelo daleč, v deveti deželi; ispod -e raditi protiv koga zahrbtno rovariti proti komu; nestao je kao da ga je zemlja progutala; čardak ni na nebu ni na -i; sastaviti koga s crnom -om podreti koga na tla; laka mu domaća zemlja!; ničija zemlja nikogaršnja zemlja, dežela
2. kretanje Zemlje oko Sunca, Ognjena zemlja
3. dežela, pokrajina: -e u razvoju; obećana = obetovana -; istjerati koga iz -e; nacizam i fašizam su htjeli za vječita vremena porobiti našu -u
4. prst: masna zemlja; porculanska, porcelanska zemlja; pjeskovita zemlja
5. zemlja, zemljišče: općinska, opštinska zemlja; zadružna zemlja

zerzèvāt -áta m (t. zerzevat, perz.)
1. zelenjava, povrtnina
2. sladkarija: razni -i za predjelo
3. znati sto zerzevata razumeti se na vsega šmenta

zgrȁbiti -īm zgrabiti: zgrabiti koga za gušu; zgrabiti se s kim u koštac spoprijeti se

zgvȑčiti -īm (se) dial. gl. zgrčiti (se)

zlâto s zlato: suho, čisto, žeženo zlato; macino zlato min. mačje zlato; crno zlato črno zlato, premog; platiti suvim -om; za zlato rda ne prianja zlata se rja ne prime; za svako zlato naći će se kujundžija; nije sve zlato što sija; zlato od čovjeka zlat človek

zlȍ zlȁ s rod. mn. zálā
1. zlo: uzeti što za zlo; primiti što za zlo; stati -u na put upreti se zlu
2. hudo: dijeliti dobro i zlo; doći iz zla na gore; piatiti dobro zlim
3. nesreča: ne ostavljaj me u zlu što me bije
4. bolezen: njemu je već više dana zlo na očima
5. rana se dala na zlo rana se je poslabšala; to sluti na zlo to nič dobrega ne obeta, to se bo slabo končalo

zlȍ prisl.
1. slabo: zlo je s njim; zlo ćeš proći slabo boš opravil; postalo mi je zlo
2. hudo: zlo mi je kod njega
3. zelo, hudo: vojska je zlo stradala
4. poslanik je zlo primio ustav poslanec je z nevoljo sprejel ustavo; zlo i naopako ne more biti slabše; zlo mu se piše slabo mu kaže, slabo se mu piše

znȁlačkī -ā -ō ki zna, ki pozna: -a kritika kritika, ki se opira na poznavanje problema, kritika veščaka

znȁti znâm, znádēm, oni znȁju in znádū; znâh znâše in znàdijāh -āše ter znȁdāh -āše; znȁo znȁla, znȁjūći
1. znati, vedeti: danas i svako dijete zna čitati i pisati; znati koliko i krava latinski; znati što napamet; znati za što, što o kom, o čem
2. poznati: znati koga; znam ga kao zlu paru u kesi
3. imeti navado: ne očajavaj, znala bi ga tješiti blaga žena
4. morati: ja mu ne prenoćih u vodenici, pa makar znao tucati žito u stupi
5. to se zna to se razume

znôj znȍja m, mest. u znòju znoj, pot: znoj mu izbio na čelu pot mu je orosil čelo; tjerati na znoj znojiti se, potiti se; zaudarati na znoj zaudarjati po znoju, po potu; samrtnički znoj smrtne srage; u -u lica svoga kruh ćeš svoj jesti

zȍrt m (t. zort) strah, respekt: imam zort od njega respektiram ga, bojim se ga; skameniti se od -a

zûb m, mest. u zúbu, mn. zûbi rod. zúbā
1. zob: zub mliječnjak, sjekutić, kutnjak; klimav zub; šupalj zub; zub mudrosti; dobiti, pokazati -e; izvaditi zub; jezik za -e
2. imati zub na koga imeti koga na piki; uzeti koga na zub vzeti koga na piko; škripnuti -ima zaškripati z zobmi, razjeziti se; sabiti, satjerati komu -e u grlo pretepsti, premlatiti koga (predvsem po obrazu, po glavi); oko za oko, zub za zub

zvàničan -čna -o (rus.) uraden: -a ličnost, dužnost; -i razgovori, akti; -e prostorije; praviti se -čnim delati se važnega

zvȍno s
1. zvon; večernje zvono; ronilačko, gnjuračko zvono potapljaški zvon; stakleno zvono; udarati na sva -a razglašati kaj na vsa usta; objesiti što na veliko zvono; nije zvono nego ono ni važno, kaj se govori, temveč, kaj zares je
2. zvonec: električno zvono

žȁlōst ž, mest. u žalòsti
1. žalost: kuća -i; žalost za kim; svisnuti od -i do smrti se razžalostiti, umreti od žalosti
2. žalovanje: biti u -i za pokojnikom
3. obžalovanje: na moju veliku žalost zadatak još nije izvršen

žȁo prisl., komp. žàlijē, žàlije
1. žal: žao mi je što ti ne mogu pomoći; žao mi je truda i novca
2. žao mi je tebe pomilujem te
3. vratiti žao za sramotu hudo poplačati s hudim
4. na žao učiniti komu hudo prizadejati komu; na žao mi se učinilo milo se mi je storilo