Franja

vrât m mest. na vrátu, mn. vrȁtovi
1. anat. vrat: boli ga vrat; pasti komu oko -a; pasti komu na vrat; skrhati komu vrat; slomiti vrat u automobilskom udesu; natovariti sebi što na vrat; skinuti što s -a; saviti vrat u jaram; nadimati vrat napihovati se, košatiti se
2. na vrat na nos na pete na glavo

vráta vrátā s mn. vrata: kućna, podrumska, dvokrilna vrata; poklopna vrata; ulazna vrata vhodna vrata; vrata za nuždu izhod v sili; izbaciti koga na vrata; širom otvoriti vrata na stežaj odpreti vrata; izići na prednja vrata; pokazati komu vrata; čistiti prvo pred svojim vratima; kucati na čija vrata; obilaziti tuđa vrata beračiti pred tujimi vrati; doći će sunce i na naša vrata tudi nam se bo nasmehnila sreča

vrȅća ž (ijek., ek.) vreča: jutena, papirna vreća; kupiti mačku u -i; našla vreća zakrpu našla sta se dva enaka, gliha vkup štriha; staviti koga u istu -u s kim enačiti koga s kom: od šta vreća od toga i petlja kakršni starši takšen otrok; prazna vreća ne može uspravno da stoji; odriješiti, odrešiti -u svojih doživljaja začeti pripovedovati svoja doživetja; prodrta, proderana vreća zapravljivec, razsipnik; biti zavezana vreća biti zmeden, biti neznajdljiv; biti težak kao vreća biti težek kot cent

vrȉska ž
1. kričanje: nastade užasno vriska u sobi; planula naša pojata, začula se vriska i kuknjava žena; Anđa udari u kuknjavu, djeca u -u
2. rezget konj: cara stade lelek za sinom a konja vriska za onom ženom car je začel tarnati za sinom, konji pa so izražali z rezgetom žalost za ženo; stade vriska hata i paripa začelo se je rezgetanje konj; magareća vriska

vr̂ša ž, vȑša ž vrša: loviti rake, ribu -om; naći se u -i znajti se v težkem položaju; puhati, duvati u -u zaman se truditi

vŕzānje s (gl. vrzati se), vŕzēnje s (gl. vrsti se) motanje, motoviljenje

vûk m, mn. vûci in vȕkovi
1. zool. volk, Canis lupus: vuk dlaku mijenja a ćud nikada; gladan kao vuk; mi o -u, a vuk na vrata; živom se -u rep ne mjeri ne draži, ne napadaj tistega, ki ti lahko škodi; vuci siti a ovce na broju; krsti -a, a vuk u goru človek s slabimi lastnostmi je nepoboljšljiv; povika na -a, a lisice meso jedu krivda se pripisuje nekomu drugemu
2. med. volk, sedno
3. junak, korenjak: pozdravljam sve lavove i gorske vukove
4. bot. poljski črnilec, Melampyrum arvense

vȕna ž volna: ovčja, umjetna, biljna, pamučna, drvena, staklena vuna; kaba vuna dolga, groba volna; ko za tuđom -om pođe, sam ostrižen kući dođe; boli babu peta, pa ne može da češlja -u izmikati se delu brez izgovora

za predl.
I. z rod.
1. za: za života; za vlade Stefana Nemanje, kralja Tomislava; za pontifikata Pavla VI
2. izraža željo: za srećna puta!
II. s tož.
1. za: boriti se za narod; netko se za list sakrije, a drugi ne može ni za dub; uhvatiti koga za ruku; kupiti za novac; rđa se ne hvata za zlato; ne čini to za živu glavu
2. zaradi, za: stradati za zlobu; trpjeti za neznanje; drag mi je za njegovo dobro srce
3. za, v: list je adresiran za Cetinje; roba se izvozi za Afriku
4. za (časovno): pozivam te za nedjelju uveče; za trenutak smo ćutali
III. z orod.
1. za: ići za kim; to biva dan za danom; čeznuti za kim hrepeneti po kom; sjedjeti za stolom
2. po: svi su otišli za poslom
3. poći za rukom posrečiti se

zàbjegnuti (zàbjeći) -nēm (ijek.), zàbegnuti (zàbeći) -nēm (ek.) pobegniti za: pa zabjegne očas za suri brijeg; ali mu je stado zabjegnulo ovce so se mu porazgubile

zàhmet m (t. zahmet) trud: uvrati se k meni ako ti nije zahmet oglasi se pri meni, če ti ni prenaporno; zahmet ti je! potrudi se!

zàkasati -ām (se)
1. zdirjati, v dir zajahati, zajahati v kasu: konji zakasaše brže
2. ekspr. on je zakasao u trgovinu začel se je ukvarjati s trgovino

zaklòpiti zàklopīm (se)
1. zapreti (se): zaklopiti vrata, oči, usta, knjigu
2. pokriti (se): zaklopiti lonac, cisternu, lulu, lice rukama
3. zatisniti: zaklopiti nekome oči
4. noć je bila sasvim zaklopila čisto se je stemnilo

zákrpa ž zaplata: gora zakrpa od rupe; našla vreća -u našla sta se dva enaka; biti svakoj vreći zakrpa

zamáhati zàmāšēm, zàmāhām
I.
1. zamahati, začeti mahati
2. konj je vodu zamahao konju se je voda zaprla
II. zamahati se ekspr. hiteti: kuda si se zamahao

zȁmjenica ž, zâmjenica ž (ijek.), zȁmenica ž, zȃmenica ž (ek.)
1. lingv. zaimek: lična, povratna, pokazna, prisvojna, upitna, neodredena zamjenica
2. namestnica
3. zamenjava: mogao bi dužde naći sreda svoju -u
4. ići u -e medsebojno se obiskati

zàmrijeti zàmrēm (ijek.), zàmrēti zàmrēm (ek.)
1. zamreti: naučni život je kod nas sasvim zamro
2. ekspr. taj je problem zamro o tem problemu se ne govori več

zȁo zlȁ zlȍ, dol. zlî zlâ zlô
1. hudoben: zao čovjek, zla žena
2. slab: zao glas, zla volja; meni je zlo; on je zlo prošao
3. hud: zla vremena; zla sudbina
4. rana se dala na zlo rana se je poslabšala; u zao čas ob nepravem času; dozlaboga zelo: dozlaboga teško

zaobìlaziti -īm iti, hoditi naokrog, po ovinkih, ovinkati: zaobilaziti planinu, neprijatelja, opasnost, zakon; on sva teža pitanja zaobilazi vsem težjim vprašanjem se izogiba

zàpāmtiti -īm zapomniti si: dobro to zapamti!, čekajte, zapamtićete vi mene; ovo se nije zapamtilo to se ni nikoli zgodilo