Franja

usùmit prisl. navzkriž, izmenoma: usumit slagati zlagati reči tako, da je ta obrnjena v tej, druga v nasprotni smeri; usumit ležati ležati z glavo pri nogah drugega; usumit se braća poljubiše izmenoma sta se brata poljubila

ùvir m ponikva: života moga vir je na -u življenje se mi izteka

uvŕnuti ùvr̄nēm
I.
1. priviti: uvrnuti zavrtanj
2. zviti: uvrnuti komu ruku, konop, uže
3. skopiti: uvrnuti ovna
II. uvrnuti se gl. uvratiti se, svratiti se

ȕzačud prisl.: uzačud se čuditi zelo se čuditi

uzàžditi -īm zažgati: uzaždio da bježi spustil se je v beg

uzmútiti ùzmūtīm
I.
1. skaliti: uzmutiti vodu
2. premešati: uzmutiti lijek u bočici
II. uzmutiti se: uzmutilo mi se pred očima črno se mi dela pred očmi

ùzov m povabilo: ja sam s njim na uzov midva se drug drugega vabiva

uzrujávati uzrùjāvām (se) razburjati (se): uzrujavati se ni za šta razburjati se za prazen nič

valjáno prisl.
1. pridno, vrlo: ovaj đak valjano uči
2. dobro, kot je treba: bolesnik je kod svojih valjano zbrinut bolnik je pri svojih v dobri oskrbi; on je taj posao izradio valjano
3. nije se valjano ni odmakao od kuće, i već su ga napali razbojnici ni se še dobro oddaljil od hiše
4. pravno veljavno: kao punoljetni možete valjano svjedočiti na sudu

vȁš -a -e zaim. vaš: je li ovo -a kuća?; bio je primljen u službu na -u preporuku; naši i -i radnici; dođe mečka i pred -u kuću čaka vas neizogibna usoda; -i igraju, a naši ridaju; bijaše, beše vaše vaš čas je minil, minila je vaša mladost, čas vaše oblasti; nije vaše znati vremena i leta koje otac zadrža u svojoj vlasti vam nič mar čas in leto; već ako ste udarili u šalu, što vaše nije razen če se šalite, kar ni vaša navada

vášar m (madž. vásár)
1. sejem, semenj: tu ima svašta, kao na -u; poklon sa -a
2. ekspr. semenj, nered: nastao je vašar u kući
3. izvesti koga na vašar osramotiti koga pred ljudmi; ići na magareći vašar osramotiti se; tjerati noći na vašar noreti ponoči, ponočevati

vȁška ž (t. vašak) pes, kužek: svaka vaška obaška vsak vleče na svojo stran; ona pristaje da se vole na njen način, a ako njemu ne podnosi, svaka vaška obaška; živjeti kao mačka i vaška gledati se kot pes in mačka; doterati do vašaka priti na nič, v življenju izgubiti vse

vȁtra ž, rod. mn. vȁtārā in vȁtrī
1. ogenj: vatra je progutala šumu; topovska, puščana, unakrsna vatra; biti između dvije, dve -e; zvoniti na -u biti plat zvona; vatra mu sipa iz očiju; gdje je -e, tu ima i dima; igrati se -om igrati se z ognjem; bubnjarska vatra bobneči ogenj; veštačka vatra umetni ogenj; zaprečna, baražna vatra; -u đonovima, nogama, tabanima dati začeti bežati
2. rdečica: osula mu se po tijelu skrletna vatra
3. vročina: bolesnik ima visoku -u; suha, suva vatra vročina, temperatura
4. ognjevitost: s -om što dokazivati
5. živa vatra živahen človek

vèljotskī -ā -ō; veljotski jezik govor dalmatske latinščine, govoril se je na Krku (it. Veglia) in izumrl v 2. pol. 19. st.

víja ž
1. bot. lucerna
2. vijuga
3. neka otroška igra
4. vijom se saviti zviti se v klobčič

víno s vino: bijelo, belo, crno, rujno, kiselasto, oporo, umjetno, mlado vino; sjediti uz čašu -a; molim čašu ružičasta, crvenoga -a; nakititi se -a nasrkati se ga; udarilo mu vino u glavu dobil ga je v glavo; razvodniti, rezati, patvoriti, pretakati, pretočiti vino; trgovina -om; kina-vino; malaga-vino; pjenušavo, penušavo vino

vjȅra ž (ijek.), vȅra ž (ek.)
1. vera: vjera u boga
2. zaupanje: slijepa, čvrsta, nepokolebiva vjera; imati -u u koga
3. vera: raditi u dobroj -i
4. upanje, kredit: dati komu robu na -u
5. moška beseda: tvrda vjera; dati komu -u
6. zvestoba: okrenuti -om postati nezvest, izneveriti se
7. zaroka: ugovarati -u; djevojka je bila pod -om tri godine dekle je bilo tri leta zaročeno
8. alal mu vjera! dobro je, prav je tako!; -e mi! pri moji veri!; božja ti vjera! resnično, tako je

Vlȁh m
1. Vlah, prebivalec Vlaške v Romuniji
2. (pri Hrvatih iron.) pravoslavec, Srb
3. (pri dalm. meščanih in otočanih) kmet na kopnem
4. (pri muslimanih) kristjan
5. (pri travniških muslimanih) katoličan
6. izmijesiti koga kao Vlah pitu pretepsti koga kot vola
7. da se Vlasi ne sjete da bi se resnično stanje prikrilo, da stvar ne bi prišla na dan

vlâst ž, mest. na vlásti oblast: državna vlast; držati koga u svojoj vlasti; očinska, zakonodavna vlast; sudske, vojne, školske -i; uzeti u svoju vlast; izgubiti vlast nad sobom; potpasti pod čiju vlast; odmetnuti se od -i upreti se oblasti

vȍlja ž
1. volja: volja i snaga; slobodna, viša, neslomiva, slaba, bolesna volja; za objedom bijasmo vesele -e pri kosilu smo bili dobre volje; to ne stoji do moje -e to ni odvisno od moje volje; istrajnom -om može se sve postići z vztrajno voljo se vse doseže; ostaviti komu što na -u; činiti komu na -u; iz -e kome izići postati komu tuj; posljednja, poslednja volja
2. veselje: prošla me volja za ovo; raditi s -om; nemam -e za ovo