Franja

tȕrskī -ā -ō turški: turski jezik, narod; -a sablja; -a kava, kafa; -a carevina, republika; -a kaldrma z okroglimi neenako velikimi kamni tlakovana cesta, ulica; -a djetelina bot. esparzeta; turski perčin bot. vimenjak; turski neven bot. abrašica; turski svati bot. navadni pljučnik; za -og zemana v času turškega vladanja; na -u = po turski prisl. po turškem; proći kao mimo -og groblja ne se zmeniti za kaj

tȕst -a -o, tȗst tústa tústo, dol. tȗstī -ā -ō tolst: -a guska; vino piju, tusto meso iju vino pijejo, z mesom se mastijo; -a kesa debela mošnja

tùtilo
1. m omahljivec, nestanovitnež: tutilo, žalosna ti majka, ti si nezavisan kao plaćenik
2. prisl. tu i tutilo kot da se ni nič zgodilo; otišao, pa tu i tutilo; eto tako držimo govore na zborovima, ispričamo se, izlarmamo, pa tu i tutilo; to je uradio, pa tu i tutilo to je naredil, pa nič!

tùtnjiti -ī bobneti, grmeti: iz vinograda čuje se kako tutnje prangije; u dvorištu tutnji kolo na dvorišču se hrupno vije kólo; u peći bučno tutnji vatra v peči bučno plapola plamen

tvȓdo prisl.
1. trdo: tvrdo kuhano jaje; tvrdo izgovarati; tvrdo spavati
2. za trdno: tvrdo naumiti; tvrdo se riješiti za trdno se odločiti
3. zelo: to je tvrdo mnogo

u predl.
I. z rod.
1. pove, da nekdo nekaj ima, da je nekomu nekaj lastno: u djevojke duge trepavice
2. pri, med: u nas to nije običaj pri nas to ni navada; u nas se to ne radi med nami se to ne dela
3. pri: knjigu sam ostavio u njega
II. s tož.
1. v: idem u školu; uzeh pero u ruku
2. izraža način: ići u korak s kim; dati novac u zajam; u jednu nogu obuven; zvoniti u sva zvona
3. izraža čas: u staro doba se živjelo skromno
III. z mest. v: živjeti u gradu; držati nešto u pameti; u dobru se ne ponesi, a u zlu se ne ponizi; kad u jutru dan osvane; djevojka tanka u struku

ubráditi ùbrādīm
I. privezati ruto na glavo: došle žene da je ubrade da ji prevežejo ruto
II. ubraditi se
1. privezati si ruto: ubradila se baba nekakvom šamijom
2. ubraditi se bez igala ekspr. opiti se, nasekati se ga: ubradio se bez igala, bez ubradača

ubŕziti ùbr̄zīm podvizati: treba ubrziti korak; nevolja i starca ubrzi; ubrziti se kući podvizati se domov

ȕdica ž trnek: dvokuka, trokuka udica; prut za -u palica za trnek; povraz za -u vrvica za trnek; metnuti mamac, meku na -u; loviti -om; zagristi -u prijeti, ekspr. odločiti se za težko nalogo

ȕho ȕha s, mn. ȕši ùšijū (slušni organ) in ùha úhā ter ušèsa ušésā (ročaj na loncu ipd.)
1. uho: čovjek ima dva uha; čovjek ima uši za slušanje: konj striže ušima; pocrvenjeti do ušiju; sjediti na ušima; kazati na uši; pretvoriti se u uho zelo pazljivo poslušati; uho od sjekire, od motike, od igle; provući se kroz iglene uši težko se dokopati do česa; zabadali su lopate do ušiju u zemlju i vadili kamenje; magareće uši oslovska ušesa; knjiga odnosno pojedini listovi imaju magareće uši v knjigi so posamezni listi na vogalu zavihani
2. zool. morsko uho, Haliotis striata

ùkisnuti -nēm (se) gl. ukiseliti (se)

ukòštac prisl. uhvatiti se ukoštac spoprijeti se; uhvatio se ukoštac sa protivnikom, s najvećim problemima našeg društva

ulúpiti ùlūpīm (se)
1. vtisniti (se), vdreti (se), upogniti (se), gl. ulubiti (se)
2. pog. hudo premlatiti: naši su Nijemce ulupili

ȕ pamēt uzmi se u pamet! spametuj se!

úpor m
1. odpor: ako si od -a če se upiraš
2. šport. odpor: upor je otpor noge kad se na nju prenosi težina tijela
3. dial. zahodnik ob Skadrskem jezeru

ùpuće s odhod: kad sam sinoć na -u bio ko sem se sinoči odpravljal na pot

ȕsna ž anat. ustnica: gornja, donja usna; riječ mu je zamrla na -ama; ispucane, debele, naprćene, blijede -e; ugristi se za -u; oteti se s usana zareči se, nehote izreči; visiti na nečijim -ama gledati komu, ko govori, na ustnice

uspáliti ùspālīm (se) razvneti (se), razkuriti (se): ova vijest ga uspalila; prvi gutljaj rakije neće te uspaliti; uspalio se kao neslan sir strašno se je razkuril

uspíjati ùspijām: uspijati usnama šobiti se

usŕnuti ùsr̄nēm planiti v, vpasti, pasti v: usrnuti u tuđi stan; usrnuti u dug pasti v dolg, zadolžiti se