Franja

str̂v m, str̂v ž mrhovina: dotaknuti se strva nečiste zvjerke; ne znalo ti se ni strvi ni krvi izgini brez sledu; ni strva ni java, ni krvi ni strvi kome ne sledu ne glasu o kom; propasti bez strva izginiti, izgubiti se brez sledu; ne zna im se strva, kao da ih zemlja proždrije

stȕbe stûbā ž mn.
1. stopnice: pomične stube tekoče stopnice, eskalator; popeti se na više stube popraviti svoj standard; baciti koga niz stube; skotrljati se niz stube skotaliti se čez stopnice
2. lestvica: prisloniti stube uza zid

stúpiti stûpīm
1. stopiti: stupiti u kuću, u akciju, u borbu, u dejstvo, u dodir, u pregovore, u pogodbu, u vezu, na prijesto, u službu, u javnost; stupiti u kontakt poiskati stike; stupiti u brak stopiti v zakon, oženiti se, omožiti se; stupiti na snagu začeti veljati; stupiti na starješinstvo postati starešina; stupiti na dužnost prevzeti službene dolžnosti, obveznosti; stupiti u život zaživeti; stupiti na vladu zavladati
2. izstopiti: stupiti iz vjere

stvâr stvâri ž, mest. u stvári, orod. stvâri, stvârju
1. reč, stvar: što je tu glavna, a što je sporedna stvar; stvar po sebi nije loša stvar na sebi ni slaba; stvar bez vrijednosti; kad -i ovako stoje ko je stvar tako; izgubljena, promašena, propala stvar; pokretne i nepokretne -i; on govori, a u stvari, o tome ne zna ništa; četiri posljednje -i štiri poslednje reči
2. opravek: imam tisuću, hiljada stvari da posvršavam; imao sam u vašem gradu neku stvar
3. zadeva: tvoja stvar rđavo stoji; stvar je krenula zadeva se je premaknila; stvar je legla zadeva se je zataknila
4. stvar po sebi stvar po sebi; on je u -i dobar čovjek dejansko, v resnici, pravzaprav je dober človek

sûd suda m, mn. sudovi
1. sodišče: prvostepeni, okružni, sreski, kotarski sud; vojni sud vojaško sodišče; trgovački sud; ratni sud vojno sodišče; istražni sud preiskovalno sodišče; porotni sud časni sud = sud časti častno razsodišče; prijeki, preki sud; disciplinski sud; strašni sud = posljednji sud sodni dan; obratiti se -u obrniti se na sodišče, iskati pomoč na sodišču; biti pod -om biti obtožen; dospjeti pod sud biti obtožen
2. sodnija, sodnijsko poslopje: doći u sud; ostaviti sud nakon parnice
3. sodba: izreći sud; senat je donio sud nakon parnice; salamonski sud
4. sodba, mnenje: podvrgnuti se -u pametnijih; želio bih čuti sud o ovom čovjeku; sud u logici; sud povijesti, istorije; o tome će izreći svoj -povijest, istorija

sùdjelovānje s (ijek.), sùdelovānje s (ek.) sodelovanje: izbori su prošli uz veliko sudjelovanje naroda volitve so se končale z veliko udeležbo ljudstva

súgreb m mitol. kraj, kjer je pes, lisica ali mačka razgrebla zemljo in bolezen, ki jo dobi človek na takem kraju: nagaziti na sugreb nameriti se na tak kraj; biće stao na sugreb najbrž je stopil na tak kraj

sumráčak -čka m, sùmračina ž, sùmrāčje s, sȕmrāk m somrak: hvata se sumrak mrači se

sȗnce s sonce: ležati na -u, skloniti se sa -a umakniti se s sonca; to je jasno kao sunce; naći mjesto pod -em

súšiti sûšīm (se) sušiti (se): sušiti rublje, veš; sušiti kosu poslije pranja; drhtavom rukom sušiti suze; sušiti voće, ribu, gljive, kobasice; sušiti na suncu, u sušionici; drvo se suši; živac, ruka mu se suši; ona se suši od jada; grlo mu se suši vedno je žejen; znadi, sinko, da se čiste nedjelje suši i da prije Todorove subote neće se u manastiru popiti ni kapi rakije da se je v tihem tednu vzdržati pijače

súton m mrak, večerni mrak, čas med sončnim zahodom in nočjo: počeo se hvatati suton začelo se je mračiti

svȁt m, mn. svȁtovi
1. svat, kdor je povabljen na svatbo
2. ženinov drug
3. stari svat starešina na svatovščini; debeli svat svat, ki skrbi za dobro voljo na svatovščini; čudan svat čuden patron; stari svat druga priča na svatovščini; prva priča se imenuje kum; svatovi svatovski sprevod, svatovščina; kita i svatovi imenitni svatje; biti pozvan u svatove biti povabljen na svatovščino; ići u svatove, biti u svatovima

svétac svéca m
1. svetnik: životi svetaca; praviti se svecem delati se svetnika; tući koga da sve svece vidi na nebu zelo tepsti koga; ovaj čovjek nije baš svetac; prema svecu i tropar kakršen svetnik, takšne so tisti dan molitve = vsakomur po zaslugi
2. praznik: ne svetkuje -a nikakvoga; ići u -a iti na žegnanje, na proščenje

svíla ž
1. svila: prirodna, umjetna, vještačka, veštačka, sirova svila; fabrika, tkaonica -e; preradba sirove -e; končanje -e sukanje svile; čovjek mekan kao svila človek mehak kot svila; nositi -u i kadifu oblačiti se razkošno; prodavati nekome -u vleči koga za nos, imeti koga za norca; pustiti kome crvenu -u udariti koga v obraz, po nosu, da mu teče kri
2. koruzni laski: svila na kukuruznom klipu

šȁka ž
1. anat. pest: udariti -om o sto; to je kao šaka na oko; šaka brašna
2. dlan
3. roka: otići praznih šaka
4. peščica: šaka vojnika
5. šaka jada kup nesreče; izvući se iz nečijih šaka izmazati se iz pesti nekoga; davati, dijeliti, deliti šakom i kapom radodarno deliti; pasti, dopasti šaka = pasti, doći u šake priti komu v pesti; pljunuti u -e; ostati praznih šaka; stezati, stiskati -e; davati punom -om

šàkatōst ž: zna se njegova šakatost ve se, da ima močne pesti, težke pesti

šȁrkast -a -o
1. uzdiže se na istoku nešto -o na vzhodu se vzdiguje nekaj kot pisano
2. nezanesljiv

šèga ž, šêga ž (t. šaka, ar.) šala, posmeh, norčevanje: -u tjerati s kim norčevati se iz koga; ne dam nikom da -u tjera sa mnom

šéva ž
1. zool. škrjanček: kukmasta, ćubasta ševa čopasti škrjanček; poljska ševa; šumska ševa
2. svabiti ševa priti na nič; zapjevala mu ševa doletela ga je sreča; tamo pečene -e padaju s neba tam pečena piščeta padajo z neba, tam se živi brez dela; čekaš da ti pečene -e padnu u usta

ševèljājka ž: guska ševeljajka gos, ki se pri hoji guga, maje, ki raca