Franja

pȁla ž, pàla ž (t. pala) sablja, kratek in širok, s srebrom okovan meč

pála ž (it. pala)
1. lopata kot del vesla: pala vesla zahvati vodu
2. lopata: on se vratio kući, bacio pušku i uzeo motiku i -u
3. dial. precej globoka lopata, s katero se polje voda na povrtnino pri zalivanju
4. palica za odbijanje žoge

pâlčiti -īm podstavljati coklo, zavirati s coklo

pȁočiti -īm podstavljati coklo, zavirati s coklo

papazjànija ž (t. papas jahnisi, gr. , perz.)
1. na poseben način pripravljeno kuhano meso s peteršiljem, čebulo in oljem
2. ekspr. zmeda, zmešnjava: sve što sam dosad učio bila je neka papazjanija

papràtina ž, paprátnjača ž s praprotjo obrasel svet

pàpučārnica ž trgovina s copatami

pȁpula ž jed: zmečkan grah, fižol ali leča mešana s krompirjem: jede i posne -e; papula od graška, od pasulja, od sočiva

pȁriti -īm
I.
1. pariti, variti: pariti bačvu, bure, kupus
2. lužiti: pariti rublje
3. pariti, polivati s paro, kropom: pariti zaklanu kokošku
4. greti, ogrevati (s paro): otac je pored vatre pario oboljela leda i pušio
5. pariti oči ekspr. pasti oči
II. pariti se pariti se, biti izpostavljen vročini, potiti se ob visoki teynperaturi: vojnici su palili kresove i parili se goli kraj vatre

pàrnjāk -áka m
1. vrstnik po letih: daleko naokolo nema mi -a
2. kdor s kom dela v paru

parobrodárstvo s promet s parniki, ladjarstvo

pâs pâsa m, mest. o pásu, mn. pásovi in pȁsovi
1. pas, jermen ali kos blaga, s katerim se prepasujemo: vojnik je o pas okačio dvije bombe vojak si je ob pas obesil dve bombi; ogrlice, pasovi, grivne, podvezice, sve je to od starine bilo smatrano kao ukras; bolji je dobar glas nego zlatan pas; zadjenuti koga za pas prelisičiti koga
2. pas, pojas: djevojka tanka -a, u -u; haljina joj dobro pada u -u; obuhvatio je oko -a
3. rod: pasovi će pričati o tome
4. prekinuti pas razporočiti se

pavìtnjāk -áka m s srobotom obrasel svet, srobotje

pècāljka ž ribiška palica s trnkom

pȅcati -ām
1. trnkariti, loviti s trnkom: pecati ribu
2. ekspr. loviti, grabiti: jedni love miraz, drugi pecaju tude savesti; sav mu je život u tome da peca po tudim džepovima

pečáliti pèčālīm (csl.)
I.
1. žalostiti, prizadevati komu skrb, težave: pečaliti koga
2. s trudom pridobivati, s težkim delom si služiti: malo trgovina, malo pečalim
II. pečaliti se žalostiti se: ne pečali se toliko za tvojom pokojnom zaručnicom

pȅjoratīv m (lat. peior) lingv. pejorativ, beseda s slabšalnim pomenom

pȅka ž
1. kovinska pokrovka, s katero pokrijejo kolač, da se hitreje zapeče
2. lončen cvetlični lonček

pèkmez m (t. pekmez, perz.)
1. mezga, kuhano sadje, s sladkorjem, brez sladkorja
2. ekspr. šleva, slabič: pekmez jedan, kako si samo tako nespretan

pèljār -ára m pilot, ki vodi ladjo s sidrišča pred pristaniščem v pristanišče in iz njega