Franja

brìjāč -áča m
1. brivec: idem do brijača da me obrije
2. dial. britev

brìjača ž britev: zatekao sam ga gdje oštri -u; v zvezi: brijača britva britev

brijáčevica ž brivčeva žena

brijàčica ž
1. brivčeva žena
2. britev: izvadio iz kutije novu -u
3. brivka

brìjāčki -ā -ō brivski

brìjāčnica ž brivnica

brìjaćī -ā -ē brivni, brivski: brijaći sapun, pribor, stroj; -a mašina, britva

brijàćica ž britev

brȉjānje s britje

brȉjati brȉjēm, vel. brîj, brȉjāh -āše, aor. brȉjah brȉjā briti: majstor brije mušteriju; vjetar brije s planina; moj muž se brije triput nedjeljno; tko te pita brije li se vladika kaj se brigaš za stvari, ki ti niso nič mar

brȉjeg m, mest. na brijègu, mn. brȅgovi (ijek.), brȇg m, mest. na brégu, mn. brȅgovi (ek.)
1. breg, hrib: Rzavski bregovi
2. obrežje: brijeg rijeke Morave
3. gora: ledeni brijeg
4. visok val: vodeni bregovi lomljahu se o hridi
5. udarila kola u brijeg prišlo je do nesreče; kao od -a odvaljen silno močan

brȉjest brijèsta m, mn. brijèstovi (ijek.), brêst brésta m, mn. bréstovi (ek.) bot. brest, Ulmus

brijèstak -ska m (ijek.), bréstak -ska m (ek.) brestič

brȉješće s (ijek.), brȇšće s (ek.) brestje, brestovje

brijèžak -ška m (ijek.), bréžak -ška m (ek.) brežec, griček

brijèžak -ška m (ijek.), bréžak -ška m (ek.) brežec, griček

brȉježan -žna -o, dol. brȉježnī -ā -ō (ijek.), brȇžan -žna -o, dol. brȇžnī -ā -ō (ek.) brežen: -a visina; briježan predio, predeo

brijèžnjača ž (ijek.), bréžnjača ž (ek.) v breg skopana krušna peč

brȉk m gl. brig

brìkēt -éta m (fr. briquette) briket: ložiti -om