-
kòljēnčiti -īm (ijek.), kòlēnčiti -īm (ek.) koleniti, privezati govedu glavo h kolenu, da na paši ne more tekati in objedati drevja: koljenčiti kravu
-
kȍljīvo s (gr. kóllyva) kuhana pšenica s sladkorjem in zmletimi orehi, polita z vinom, na slavi ali sedmini (pogrebščini) postrežejo z njo gostom: taj miriše na koljivo ta ne bo več dolgo trave tlačil; pojesti kome koljivo preživeti koga
-
kôlnica ž, kólnica ž
1. kolnica, vozarna, shramba za vozove
2. greda, na kateri sloni mlinsko kolo
-
kȍlomāt m dial. kamniti podzidek okoli zgradbe, ograja okrog gumna na prostem
-
komàdati -ām razkosavati, trgati na kose: u periodu novčane privrede seljak Srbije zadužen je do grla, njegovu imovinu komadaju zelenaši, udruženi s advokatima; i mi ćemo se, dok nam se gospodari biju, takoder biti i komadati
-
kòmīn -ína m (lat. caminus, gr.)
1. kamin, odprto ognjišče
2. dimnik, dimna odprtina na starih kmečkih hišah
3. dial. kuhinja
-
komìnjača ž dial. drog za zapiranje dimne odprtine na strehi kmečke hiše
-
kòmostre kòmostārā ž mn. (gr. kremastós) veriga, na kateri visi kotel nad ognjiščem
-
konàdžija m (t. konakčy) potnik, ki pride na prenočevanje
-
kònčati -ām
1. vesti, krpati: končati čarape
2. z obarvano vrvico označevati črto na deblu pri tesanju, žaganju
-
kòndīr -íra m (gr. kántharos)
1. vrč: zlatni kondir i kristalne čaše
2. dial. poseben način rezi na trti, da bolje rodi
-
kȍnj kònja m, mn. kònji
1. konj: arapski, bosanski konj; teretni, jahaći, trkaći konj; konj sedlanik; čistokrvni, punokrvni konj; trojanski konj; biti na -u; sići s konja na magarca; darovanu se konju ne gleda u zube; gospodareve oči konja goje gospodarjeva skrbnost se pozna konju; govoriti s konja govoriti ostro, strogo; i konj od sto dukata posrne tudi najpametnejšemu spodleti; i ja imam konja za trku nisem slabši kot ti; raditi kao konj garati ko konj
2. konj: konj u šahu; gimnastički konj sa hvataljkama
3. konjska moč: motor od sto konja
4. kobilica na violini
5. nilski konj zool. nilski povodni konj, Hippopotamus amphibius
-
kȍnjīc m
1. konjiček
2. kobilica na violini
3. zool. kobilica
4. zool. morski konjiček
5. vilin konjic zool. ploščati kačji pastir, Libellula depressa; dugokljuni morski konjic zool. morski konjiček, Hippocampus guttulatus
-
konopčànīk -íka m vitel na vrvi
-
kòrāć -áća m (gr. korakion)
1. dial. podkovsko kladivo
2. tolkalo na vratih
-
kordùnāš -áša m vojak na ozemlju Korduna, kordunaš
-
kòrzuša ž slabš. ženska, ki pogosto zahaja na korzo
-
kosànjica ž manjša planota na gorskem pobočju
-
kòsiti kȍsīm
I. kositi: kositi travu, sijeno, seno, žito; smrt kosi, mitraljezi kose
II. kositi se
1. kositi se: trava se nerado kosi ako je suha, suva
2. kolidirati, križati se: naši se interesi kose; časovi se kose
3. kresati se: konj se kosi
4. zadirati se na koga, jeziti se na koga: ljubo moja, ne kosi se name
5. klati se: nade dva bravca, a oni se jednako kose
-
kòsnīk -íka m
1. poševno ležeč tram v steni pletenjače
2. navt. poševni jambor na ladijskem kljunu, poševnik, kosnik