Franja

taràtōr -óra m (t. tarator) vrsta jedi: sveže kumariee s kislim mlekom in česnom

tašùnati -ām otr. zabavati otroka s tem, da ploskamo z njegovimi dlanmi in govorimo "tašun, tašun"; zabavati se s ploskanjem

tàvērnīk m zgod. v hrv.-ogrski drž. skupnosti visok dvorni dostojanstvenik, ki je skrbel za kraljeve dohodke in vodil nadzorstvo nad kraljevskimi mesti

tèfter m (t. defter, gr. diphthera) star.
1. register, seznam
2. racunska knjiga
3. trgovska knjiga s seznamom dolžnikov in upnikov

temènā s mn., temèna s mn. neskl. (t. temenna) simbolični pozdrav z roko po vzhodnjaški šegi z dotikom brade, usten in čela; temena činiti podzravljati; temena udarati, udariti pozdravljati, pozdraviti; svi mi temena čine kao da sam kadija

tèpčija m zgod. dostojanstvenik na dvoru vladarja v Bosni, Srbiji in Hrvaški: tepčija kralja bosanskoga; tepčija Stefana Dečanskoga

tèrkija ž (t. terki)
1. konjenikova prtljaga, plašč, odeja, ipd., zvita in privezana k sedelnemu glaviču, tudi jermenje, s katerim je prtljaga privezana: svi su bili u potpunoj opremi, sa kabanicama u terkiji; cela oprema na kulašu beše gospodska, i sedlo, i uzde i terkije
2. del stare ženske noše, štirje ozki jermenčki kot del pasu, na jermenčkih so se nosili nož zaklepček, ključi in drugi predmeti vsakdanje uporabe
3. jermenček na opanku: s opanka visio mu komadić terkije

tèstija ž (t. testi, perz.) loncen vrc za vodo, hruškaste oblike, z rocem in dulcem

tȉtra ž dial. kamenček, jabolko ali kak drug predmet, ki ga v igri mečeš kvišku, skupaj z enakim drugim predmetom in oba prestrezaš v roko

tȉtrati -ām
I.
1. tresti se, nihati, vibrirati: kad god titra neko tijelo, nastaje zvuk
2. ekspr. igrati: osmijeh, osmeh mu je titrao na tvrdom licu
3. plapolati: plamen titra
II. titrati se
1. dva kamenčka, dve jabolki ali kaka druga predmeta metati kvišku in ju izmenoma prestrezati v roke: djevojke se titraju jabukama
2. ekspr. poigravati se, šale uganjati s kom, norčevati se iz koga: ja je uvredio, titrao se s njom kao sa svakom iz sela
3. tresti se: njeno telo se titralo i brektalo u samom odelu

tòčimbaša m ekspr. gost, ki sedi na čelu omizja in vodi petje zdravic

Tòrlāk -áka m Torlak, prebivalec na jezikovno prehodnem ozemlju med Srbijo in Bolgarijo

tramùntāna ž (it. tramontana) dial. tramontana, severni veter v primorju in severni Italiji

trȁpavica ž, trȁpavā nèdjelja, nèdelja ž dial., pravosl. tretji teden pred velikonocnim postom, ko so vsak dan, tudi ob sredah in petkih dovoljena nepostna jedila

trȅbovati trȅbujēm (ijek., ek.)
1. biti potrebno: svim stvarima trebuje mjera; pa sad ovako kao što trebuje
2. potrebovati: to nužno trebujem
3. naročiti, sprejeti, prevzeti iz skladišča živežne in druge potrebščine za vojaščino ipd.: trebovati meso, hleb, uniforme, oružje

trídesetoro, trídesetero s trideset moških in žensk ali otrok

trínaestoro, trínaestero trinajst moških in žensk ali otrok

trȍjī -ē -ā štev. z množinskimi in skupinskimi samostalniki: troje ljestve, troje rukavice trije pari rokavic; troje cipele; troja vrata; troji svatovi tri skupine svatov; učestvovala je u trojim svatovima; troja djeca otroci treh družin

tropáriti tròpārīm ekspr. na dolgo in široko pripovedovati, pridigati: šta ču od njega koji tropari dok se gosti

trúdnjača ž
1. mošnja za gobo in kresilni kamen
2. kresilna goba