Franja

čìbuk m (t. čubuk)
1. dolga cev za pipo: kratak čibuk zove se kamiš
2. cigaretni ustnik v obliki pipice
3. dimnik: dime se seoski čibuci
4. nekdaj davek sultanu od ovac in koz

čȕhnuti -nēm od daleč slišati: to sam ja čuhnuo, a tačno ne znam ništa

čújati čûjām, čujávati čùjāvām večkrat slišati, od časa do časa slišati: čujali smo da kod njega dolaze čuvene harambaše; i glušac čujava kad mu se dava

čúknuti čûknēm od daleč slišati: čuknula to gospoda

ćùfur m (t. küfür, ar.)
1. odpad od muslimanstva
2. izdajstvo

damlàisati se -išēm se dial. biti zadet od kapi

dȉmnica ž zgod. dimnica, v fevdalizrnu davek od dimnika

dísati dȉšēm, vel. díši -ite, impf. dȋsāh, -āše
1. dihati: duboko disati; sva živa bića dišu; disati s kim u jedan rog trobiti s kom v isti rog
2. biti prevzet od česa: disati osvetom, radošću

divljáčiti dìvljāćīm
I. divjati, delati, ravnati, živeti kot divjak: sin joj je dosta divljačio
II. divljačiti se bežati od ljudi

do predl.
I. z rod.
1. do: od riječi do riječi, od reči do reči
2. poleg: on sjedi do mene; konj do konja, junak do junaka
3. za: nije mi stalo do toga
4. od: to ne stoji do mene to ni odvisno od niene
5. na, v: krivica je do njega krivda je na njem; on je kriv
II. s tož.
1. razen, kot: u onoj gužvi nisam mogao čuti do viku
2. razen: svi do jednoga vsi razen enega

dȍdola ž
1. dodola, dekle, ki ob suši s plesorn in pesmijo koleduje od hiše do hiše in prosi za dež
2. našemljena ženska: nakinđurena kao dodola
3. čas med začetkom maja do sredine avgusta

dòzgodicē prisl. od časa do časa: svoje riječi dozgodice potvrduje činom

duràncija ž (lat. duracinus, madž. duránczi) sorta breskve, katere meso gre težko od koščice

dvójče -eta s dvojček, eden od dvojčkov: jedno je dvojče umrlo

dvòjiti -īm
I.
1. ločiti, ločevati: iako nas vrijeme i prostor dvoje, računajte me ipak u svoje kolo
2. deliti na dva dela: planine dvoje našu zemlju
3. razločevati: dvojiti snove od stvarnosti
4. dvomiti, ne vedeti, katero od dvojega je pravo: ne dvojim da će me prijatelj skoro posjetiti; gledam i dvojim da li je pravo ovo ili ono
II. dvojiti se
1. ločevati se
2. dvomiti: o njegovu znanju ne može se dvojiti

dvòmaterići m mn. polbratje od istega očeta in dveh mater

džȁmoglān m (t. adžami oglan)
1. vsiljivec
2. mn. od krščanskih staršev ugrabljeni otroci, ki so jih Turki vzgojili za janičarje

džȁsnuti se -nēm se ustrašiti se, vztrepetati od strahu

džóga ž, džòganja ž, džògara ž, džógov m (t.) kost od zveri raztrganega konja ali vola

èkskurs m (lat. excursus) ekskurz, v predavanju, pogovoru oddaljevanje od glavne teme