Franja

bàtina ž
1. palica, gorjača
2. udarec s palico, batina
3. teleban, tepec
4. dobiti, izvući, pojesti -e biti tepen; govoriti kao preko -e nerad, z nevoljo govoriti; batina ima dva kraja palica ima dva konca; biti brz na -e prècej groziti z batinami; on je tamo bog i batina on je tam edina, vsa oblast

blìzanačkī -ā -ō kot dvojčki: ovi blizanački vitezovi življahu među sobom vrlo lijepo ta dva viteza sta kot dvojčka zelo lepo živela med seboj

dvȉje dvíju dvjèma (ijek.), dvê dvéju dvèma (ek.), dve gl. dva: dvije tačke dvopičje; dvije stotine štev. gl. dvjesta

ìstiskati -ām iztisniti, izriniti: istiskati koga iz kuće; umjeti i od najsiromašnijega svoj novac istiskati dnevno se može 2000 komada opeke istiskati dnevno se v modelu odtisne dva tisoč kosov opeke

izbrašnjávati izbràšnjāvām dosegati pri mletju večjo količino moke: novim postrojenjima postići će se oko dva odsto više izbrašnjavanja z novimi napravami se bo pri mletju dobilo okoli dva odstotka več moke

kokòškē prisl.: pali su kokoške pravimo, kadar se dva rujeta in padeta tako, da se ne ve, kdo je koga vrgel

kùkov -a -o: to ćeš mi vratiti o -u dne, ljetu to mi boš vrnil, ko bo vrana imela dva kljuna

lȉma ž (it. lima) dial. pila: udarila lima na -u srečala, spopadla sta se dva enaka nasprotnika

lȕk m, mn. lȕkovi
1. bijeli (beli) luk česen
2. crni, crveni luk čebula; drag si mi kao luk očima; na glavi luk tucati mučiti koga; ni luk jeo ni na luk mirisao delati se nedolžnega pri kaki stvari, aferi; udari tuk na luk spopadla, spoprijela sta se dva enako trmasta in žilava nasprotnika

po prisl. pol: po sata; na po puta; u po bijela dana pri belem dnevu; dan po dan i mjesec prode dan za dnem in mesec je naokrog; mi napredujemo oprezno, korak po korak korak za korakom; zrno po zrno, eto pogača zrno do zrna in pogača je tu; dovodili su ih dvojicu po dvojicu pripeljali so jih, dva po dva; to se je dogodilo sada po drugi put sedaj drugič; bio je mislilac i po bil je velik mislec; slušati priču na po uha poslušati zgodbo z enim ušesom; to sam uradio bez po muke to sem naredil z lahkoto

prȅkonōž prisl.
1. navzkriž: sapeti konje u prekonož privezati (dva) konja oba za desno ali oba za levo nogo
2. navzkriž, v prepiru: živjeti s kim u prekonož

prílika ž
1. prilika, priložnost: iskoristiti, ugrabiti -u; dati -u za što; tom -om govorilo se i to ob tej priložnosti se je govorilo tudi o tem; drugom -om ob drugi priložnosti
2. prilika, videz: po svoj prilici
3. primer: uzeti koga za -u
4. podoba: iz tame se pojavi jedna prilika
5. ovo dvoje nisu prilika ta dva nista za skupaj
6. od -e približno
7. mn. razmere, okoliščine: nalaziti se u povoljnim -ama; prema -ama po razmerah, kakor kaže, kakor (je, bo) kazalo

slȉka ž slika, podoba: galerija slika; imati jasnu -u čega; govoriti u -ama; živa slika; slika na platnu; uljena slika: našla slika priliku našla sta se dva enaka bratca; slika i prilika gliha vkup štriha

trȍje tróga i trȍjega skupni štev.
1. troje: mora se razlikovati troje; uzet ću jedno od troga, od trojega; približati se trome, približati se trojemu; raspitati se o trome, o trojemu
2. tri: naišao sam na njih troje naletel sem na te tri (en moški in dve ženski, dva moška in ena ženska, dve ženaki in otrok); u kući su otac, majka i ujak; osim njih troga niko se ni za šta u kuči ne pita; njima troma (trojima) do sebe je morala mjesta da napravi
3. ob skupnih samostalnikih kot štev.: troje djece; troje jagnjadi, troje piladi trije otroci, trije jagenjčki, tri piščeta
4. gl. troji -e -a

tȕk tȕka m udarec, tolkalo: udari tuk na luk udarila sta se dva enako srhka značaja

tùnjevina ž, tùnovina ž
1. tunovina, tunina (meso)
2. tuni: ribari su ulovili dva vagona -e dva vagona tunov

ùdariti -īm
I.
1. udariti: udariti koga pesnicom, komu šamar, koga po licu; udarilo mi u noge; udariti glavom o zid
2. zabiti: udariti kolac u zemlju, klinac, čavao, ekser u dasku
3. postaviti: udariti znak pokraj druma, pritke za pasulj, za grah
4. zadeti: udario ga grom, metak; udarila ga kaplja zadela ga je kap; brod je udario u stijenu pod vodom
5. odmeriti: udariti porezu na prihode
6. zaviti: udariti lijevo od puta
7. napotiti se, usmeriti se: udariti rdavim putem
8. položiti: udariti temelj novoj zgradi
9. udariti, napasti: udariti na neprijatelja
10. začeti: udarila je kiša
11. bušiti, bruhniti: udariti u smijeh, u plač
12. udariti: vino mu je udarilo u glavu
13. vsekati: udariti znak u drvo
14. suniti, brcniti: udariti nogom o što, u što
15. nastaviti, udariti na pipo: udariti slavinu
16. natakniti, nabiti: udariti osudenika na kolac, zeca na ražanj
17. nabiti: udariti pendžeta na cipele potempljati čevlje
18. udariti koga na muke mučiti koga, začeti mučiti koga
19. udariti u žice zaigrati, zabrenkati
20. udariti u tanke žice začeti jadikovati, jadikovati; udariti u druge žice napeti druge strune; udarila ga čutura, šljivova grana u glavu nasekal se ga je, opil se je; udarila mu vlast, slava u glavu v glavo mu je udarila oblast, slava; udarila kola u brijeg, u breg prišlo je do nesreče; udario tuk na luk spopadla sta se dva enako huda nasprotnika, zadelo je kladivo na nakovalo; udariti kljunom u koru kavsniti, kljuniti skorjo; to mi je brzo udarilo u oči na to sem kmalu postal pozoren; udariti tragom iti po sledi; udariti na plićinu, na belaj naleteti na plitvino, na nesrečo; udariti na velika zvona obesiti na veliki zvon; udariti cijenu robi določiti ceno blagu; udariti u bijeg spustiti se v beg
II. udariti se
1. udariti se
2. suniti se
3. udariti se, spopasti se

vrȅća ž (ijek., ek.) vreča: jutena, papirna vreća; kupiti mačku u -i; našla vreća zakrpu našla sta se dva enaka, gliha vkup štriha; staviti koga u istu -u s kim enačiti koga s kom: od šta vreća od toga i petlja kakršni starši takšen otrok; prazna vreća ne može uspravno da stoji; odriješiti, odrešiti -u svojih doživljaja začeti pripovedovati svoja doživetja; prodrta, proderana vreća zapravljivec, razsipnik; biti zavezana vreća biti zmeden, biti neznajdljiv; biti težak kao vreća biti težek kot cent

zákrpa ž zaplata: gora zakrpa od rupe; našla vreća -u našla sta se dva enaka; biti svakoj vreći zakrpa

žènče -eta s, žênčica ž, žènica ž ženica, ženskica: onoliko žgebavo ženče, ko čvarak, a kadro da dva coveka tabana po volji sposobna, da dva dedca vrti, kakor jo je volja