Franja

obijèliti òbijelīm (ijek.), obéliti òbēlīm (ek.)
1. belo pobarvati, pobeliti: obijeliti lice bijelom bojom
2. pobeliti: obijeliti kuću spolja i iznutra, snijeg je obijelio polja
3. ekspr. reči dobro besedo: nemojte ga ocrniti, nego ga obijelite; ni zuba ne obijeliti besedice ne črhniti

odobrávati odòbrāvām
1. odobravati: odobravati nečije mišljenje
2. potrjevati: odobravati planske predloge
3. sprejemati
4. dovoljevati: odobravati odsustva
5. zapisovati v dobro

odòbriti òdobrīm (rus.)
1. odobriti: molba mu je odobrena; odobriti kome odsustvo, molbu
2. potrditi: odbor je plan odobrio; komisija je kolaudaciju odobrila s pohvalom
3. sprejeti: izvršno vijeće, savezno izvršno veće odobrilo je uvoz repromaterijala
4. zapisati v dobro: odobrili smo na vašem tekućem računu sto hiljada dinara; odobrio sam vas na računu

odobrovoljávati -vòljāvām spravljati v dobro voljo: odobrovoljavati koga

odobròvoljiti -īm (se) spraviti v dobro voljo, postati židane volje

omŕsiti òmr̄sīm
I.
1. nahraniti z nepostnim jedilom: jedanput on mene omrsi; blag je dan sutra, treba dečicu da omrsim
2. dobro založiti
3. pregrešiti se zoper post, prelomiti postno zapoved: ako li si koji post omrsio; uz časne poste sam omrsio, s Turcima sam mrsno večerao
4. z nepostnimi jedili umazati posodo, sklede, lonce
5. s tujo krvjo umazati si roke, ubiti koga: Nenad svoje omrsio ruke, a vuk oštre ostrvio zube
6. omrsiti uže biti obešen
7. omrsiti goveda dati živini soli za lizanje
8. ekspr. prestopiti, prekoračiti mejo: na liniji su se igrači gurali ... omrsio si, omrsio!
II. omrsiti se
1. na postni dan pojesti kaj nepostnega, od mesa
2. dobro se najesti mesnih jedil

oraspolòžiti -pòložīm pripraviti v dobro voljo: šalio sam se da bih je oraspoložio; i zaista se oraspoložila je postala dobre volje

osevápiti se osèvāpīm se (t. sevap, ar.) narediti dobro delo: osevapio si se što si siromahu pomogao

ozloglásilac -ioca m obrekljivec, kdor koga pripravi ob dobro ime

ozloglásiti ozlòglāsīm pripraviti koga ob dobro ime: ozloglasiti koga kod naroda

ozloglašívati -glàšujēm pripravljati koga ob dobro ime, obrekovati koga: ozloglašivati koga

pâmtilac -ioca m kdor dobro pomni: kazuju stari pamtioci: dobar je on pamtilac

pasùljara ž
1. vedeževalka, ki prerokuje iz fižola
2. njiva, na kateri dobro obrodi fižol

pèksimet m, pèksimit m (t. peksimet, perz. , gr.) prepečenec, dobro zapečen kruh

podòbriti pòdobrīm
I. narediti dobro: podobriti čiji karakter
II. podobriti se
1. postati dober: muž mi se podobrio
2. biti komu dober: vi se podobrite raji

pròlaziti -īm
1. iti mimo: prolaziti pored koga, pored kuće
2. iti skozi: konac ne prolazi kroz ušice igle; željeznica prolazi kroz grad
3. z uspehom končavati: studenti dobro prolaze na ispitima
4. minevati: vrijeme brzo prolazi
5. prehajati: voda prolazi kroz tkaninu
6. vleči se: misao oslobodenja prolazi kroz vjekove
7. pasirati: zakonski prijedlozi redom prolaze u skupštini
8. dobro se prodajati: roba dobro prolazi

raspolòžiti -pòložīm
I.
1. ukreniti po svoji volji: raspoložiti svojim imanjem
2. določiti: raspoložiti testamentom o svome novcu
3. pripraviti koga a kaj: raspoložiti koga za što
4. pridobiti: raspoložio je sudiju za nas
5. spraviti koga v dobro voljo: raspoložiti koga
6. razvrstiti: raspoložiti vojsku na položaju
II. raspoložiti se postati židane volje

razgaljívati -gàljujēm (se)
1. razgaljati se
2. spravljati (prihajati) v dobro voljo: tihi vjetrić razgaljuje
3. jasniti (se), vedriti (se)

rȅš neskl. prid. (n. rösch) nizko pog. hrustljav, dobro pečen: reš kora od kruha, hljeba

rȕšan -šna -o
1. dobro oblečen, bogat z oblekami: kuća mu je krušna i -a
2. žalno oblečen: sestre za braćom najduže idu -e
3. žalen: za umrlim rođakom nosi se -o odijelo