Franja

pònekad prisl., pònekī pūt prisl. včasih, tu pa tam: ona je stalno kod kuće, samo ponekad skokne do susjede; mi se samo poneki put sjećamo svoga ranijeg društva

pòneko pònekoga, pònetko pònekoga zaim. tu pa tam kdo: poneko od nas se pita zašto nisu svi ljudi dobri

pȍvlata ž
1. vrhnja plast stoga, kopice: sadjeti kamaru na -u zložiti tako, da je pri vrhu snopje obrnjeno s klasjem, na ven, da se ob dežju voda lažje odteka
2. geol. kjer je več plasti, se vrhnja imenuje povlata, spodnja pa podina

preskòčkē prisl.
1. skokoma: preskočke pregaziti
2. tu pa tam: iz razgovora je preskočke neke riječi čula
3. vsak drugi dan: groznica me hvata preskočke

sȁltadžija m voznik, ki prevaža samo ljudi, ne pa blaga in prtljage

Šȉjāk m
1. za Hercegovce so "Šijaci" štokavski ekavci (Srbi), za Sremce in Bačvane pa so "Šijaci" Hercegovci, Dalmatinci in Hrvati
2. kmet ikavec iz okolice Slavonske Požege

šìšulja ž
1. pešenica golica
2. vinska trta, ki cvete, potem pa se osuje, osipka: mator čokot izmeće se u -u i ostaje besplodan

vùčār -ára m dial. lovec, ki je ubil volka, potem pa po vasi nosi in razkazuje njegovo kožo in pobira darove

akòbōgdā prisl.
1. verjetno, vsekakor: tu će biti svašta akobogda
2. če bo božja volja: mi ćemo se, akobogda, za godinu dana opet vidjeti
3. vzklik: Hej, čiča Marko, akobogda kam pa kam, striček Marko

bâlta ž (t. balta) zastar. sekira: ja govorim, a on ni u -u on pa se niti ne zmeni

bàška (t. baška)
1. prisl. posebej, ločeno: on živi baška od svoga oca; zatim je njih razmjestio baška momke i baška djevojke
2. neskl. prid. poseben, drugačen: svako selo baška adet vsaka vas ima svoje navade
3. baška je gazda, a baška je njegov odnos prema radnicima eno je gospodar, drugo pa njegov odnos do delavcev

bȉti bȕdēm in jèsam, sam, oni bȕdū i jèsu, su, vel. bȕdi, bȉjāh -āše, bȅjāh -āše, bȉh bȋ, bȉo bíla, bȕdūći
1. biti: ne zna se šta će biti od njega; srećan bio!; bit će, biće kiše deževalo bo; on ne bude lijen i skoči na mene on ne bodi len skoči name; on nije znao kako se to zove; juče si bila u gradu, je li? jesi li rado u školi - Jest, rado sam u školi; kad budeš gotov sa zadatkom, dođi k meni u sobu; noćas nisam dobro spavao; preko ljeta bijahu često veliki pljuskovi
2. biti, eksistirati: mnoge stvari jesu i bivaju, ma da mi o njima ništa ne znamo
3. dogajati se: šta bi dolje, čovječe?
4. biti podoben: nešto je na tebe, a nešto ima od mame
5. postati: od šugava praseta zdravo svinjče bude
6. tikati se: što je do mene, ja sam uvijek spreman da pomognem
7. napovedovati, slutiti: ako se krušac soli znoji, opet je to na kišu
8. bilo kako bilo v vsakem primeru; bilo pa prošlo to je bilo, pa sedaj ni več, pa je sedaj končano; biti komu trn u oku biti komu trn v peti; biti s kim na dobroj nozi biti si s kom dober, biti si s kom v komolce; biti s kim na rđavoj nozi grdo se s kom gledati; biti naodmet biti odveč; neka bude tvoja volja zgodi se tvoja volja; biti načistu biti si na jasnem; biti u svakoj čorbi mirođija povsod vtikati svoj nos; još je on bio u riječi, kad se otvore vrata ravno je on govoril, ko so se odprla vrata

bôjse, bòjse prisl., dial. morebiti, morda, najbrž, lahko da: da te bojse nisam što uznemirio da te morebiti nisem vznemiril; to bi bilo suviše obično i, bojse, ispod dostojanstva tvoga in najbrž pod častjo tvojo; uzdiše li, pominje li dragu, ili, bojse, i ne haje za me ali pa lahko da ne mara zame

Bȍsna ž Bosna: tako je pa mirna Bosna tako je, pa konec besedi

brìgeš -èša m, brìgēš -éša m: ja mu govorim, a on ni brigeša njemu pa še mar ni; leži u hladovini bez brigeša brez skrbi

bùnjīšte s
1. smetišče: blizu bunara nema mjesta za bunjište
2. gnojišče
3. gnoj: od sijena bunjište, od -a sijeno biva iz sena nastaja gnoj, iz gnoja pa seno

dȁra ž (t. dara) tara: odbiti kome što na -u odpustiti komu kaj na račun neumnosti; prevršila, pretegla dara mjeru stvar je šla čez mejo; skuplja dara nego maslo večji so stroški kot pa korist

dȁti dâm, dádēm, mi dámo dáte dȁju; nē dāmo in ne dámo, nè dāte in ne dáte; dádēš dádē in dȁdnēm dȁdnēš dȁdnē; aor. dȁh dȁ dȁsmo dȁste dȁdoše in dȁdoh dȁde dȁdosmo dȁdoste dȁdoše; vel. dâj -te, dȁo dála, dân dâna dâno in dána dáno ter dât dâta in dâta
I.
1. dati: dati komu dar, poklon, kuću u zajam, zadovoljenje, pare na račun, ostavku na službu, poticaj, znak, pravac, priliku; dati komu posao dati komu delo; dati stručno mišljenje, signal, znak; dati damama prednost
2. dovoliti: ne dadu mi s tobom govoriti, razgovarati
3. poslati: dati koga na zanat poslati koga, da se uči obrti; dati na škole
4. pripisati: dobro se drži, ne bih mu dao više od pedeset godina
5. roditi: ti ćeš mu dati djece
6. prirediti: dati koncert, predstavu
7. dati (poštenu, časnu) riječ; dati (tvrdu, božju) vjeru trdno obljubiti; dati zalogaj iz usta, krvi ispod grla biti zelo dober; dati komu za pravo pritrditi komu; dati pleća, leđa pobegniti, odkuriti jo; dati komu na znanje, do znanja; dati ruku onome koga voli dati roko tistemu, ki ga ljubi; dati aber dati glas, sporočilo; dati vjeru za nevjeru obljubiti, pa obljubo prelomiti; dati kome rog za svijeću ukaniti, prevarati koga
II. dati se
1. posvetiti se: dati se nauci, znanosti; dati se na posao
2. dati se, pustiti se: ne daj se!
3. obrniti se: bolest se dala na bolje
4. ljubiti se: ne da mi se jesti
5. roditi se: dalo se muško
6. dati se, vtakniti se: upravo bješe tu, a sad ne znam kud se dade
7. to mi se dalo na žao to me je užalostilo; u danim, datim prilikama v danih razmerah

dávalo s dajalo: davalo uzimalo zmerjajo otroci tistega, ki najprej da, potem pa vzame nazaj; kontaktno davalo

dȅvēt štev. devet; on ni pet ni devet, nego zapali iz pištolja on pa je precej, ne bodi len, ustrelil s pištolo; pet za devet dati nekome prevarati, ukaniti koga; pet na devet v naglici, na hitro; knjigu sam pet za devet pročitao, pa je vratio; kod njega nema pet na devet on ne pozna šale