-
nesèsēr -éra m (fr. nécessaire) neseser, torbica, škatlica s toaletnimi potrebščinami: putnički neseser
-
nìšan km (t. nišan, perz.)
1. tarča: gadanje u nišan
2. muha: uzeti koga na nišan; prednji i zadnji nišan muha in merek
3. odlikovanje, odličje: na glavi mu tri -a carska
4. znamenje: nišan na desnoj ruci
5. darilo snubca nevesti
6. dial. muslimanski nagrobnik
7. razgovarati s kim preko -a biti s kom v sovraštvu
-
nìtnerice ž mn. s kovicami okrašene športne hlače
-
obàgriti obàgrīm pobarvati s škrlatno barvo, poškrlatiti, pordečiti
-
obísti òbīdēm dial.
I.
1. obiti, obhoditi: carstvo vaše tako je prostrano, na noge obisti se ne može
2. preveriti, preskusiti: a lako ćemo obisti; ako se da zvono smaći sa crkve, nije čisto žao svetome Jovanu dati zvono svetoj Petki
II. obisti se poskusiti se s kom: evo i poljane, pa da se obidemo
-
òćelavjelī -ā -ō (ijek.), òćelavelī -ā -ō (ek.) plešast, s plešo: -a glava
-
odíčiti òdīčīm
1. poveličati, obdati s slavo: mnogi junaci odičili su svoja imena hrabro se držeći pred neprijateljem
2. olepšati, okrasiti
-
odjàhati -šēm
1. odjahati, odjezditi
2. razjahati: odjahati konja
3. pomagati komu s konja: odjahati koga
-
odjahívati -jàhujēm
1. odhajati na konju
2. stopati s konja
-
òdrōnjci -ākā m mn. grušč, kamenje, ki se kruši s strmih pobočij
-
odsjédati òdsjēdām, òdsjedati -ām (ijek.), odsédati òdsēdām, òdsedati -ām (ek.)
1. stopati s, razjahati: odsjedati s konja, od konja
2. nastanjevati se: gdje vi odsjedate kada dolazite u Zagreb
-
òdsjesti òdsjednēm (ijek.), òdsesti òdsednēm (ek.)
1. stopiti s, odjahati: odsjesti konja, s konja, od konja
2. nastaniti se: odsjesti u hotelu, kod prijatelja
-
òdšaliti -īm na šalo odgovoriti s šalo: ja bih tebi, Madarice, odšalio šalu
-
òfrancati se -ām se nizko pog. okužiti se s sifilido
-
ogájtaniti -īm obšiti, obrobiti s predenimi ali pletenimi vrvicami
-
òglāvlje s
1. naglavna ruta: izlazi mlada medu druge svoje -a bijela
2. zastar. kapitél, zgornji zaključni del stebra
3. del kolesa, kateri spaja pesto s platiščem: oglavlje se izraduje kao puna, ili zbog olakšanja, kao izbušena ploča s oblikom vijenca odn. od žbica
-
oglédati òglēdām
I.
1. ogledovati si: on putuje po zemlji našoj da ogleda kako narod živi
2. poskušati: Marko uzme konja za rep i omahne oko sebe kao što je ostale konje ogledao
3. gledati: nemoj ogledati nepravilnosti naše
II. ogledati se
1. ozirati se: koja se često ogleda, slabo kuću nadgleda
2. poskušati se s kom, kosati se, meriti svoje moči s kom: ogledati se s kim na megdanu
3. gledati se: ogledati se u ogledalu
4. zgledovati se: ogledati u vrline predaka
-
okènjačiti -īm namazati s kolomazom
-
ȍko ȍka s, mn. ȍči, rod. òčijū in òčī, daj. òčima, tož. ȍči in òka
1. oko: vidjeti što svojim očima; gledati komu u oči; ići komu s očiju; ocijeniti nešto od oka; biti kome trn u oku; bacati, baciti kome pijesak, prašinu, pepeo u oči; biti nekome na oku, na očima biti komu na očeh; biti momak od oka biti fant od fare; biti s nekim kao luk i oči ne se razumeti s kom; izvaditi kome oči iztakniti komu oči; vrana vrani oči ne vadi vrana vrani ne izkljuje oči; gledati pravo u oči gledati naravnost v oči; gledati smrti u oči; dati nešto na lijepe oči; daleko od očiju, daleko od srca; gutati očima požirati z očmi; ovaj bi zavadio dva oka u glavi ta je velik spletkar; zapeti za oko pasti v oči; sad mi je puklo pred očima sedaj so se mi odprle oči; iz oka iz boka kakor koli, za vsako ceno
2. tih, miren vrelec
3. mesto v jezeru s podvodnim vrelcem
4. oko: oka na grani, na drvetu
5. predal v kašči: oka su prepuna žita; ambarska oka
6. odprtina pod lokom mostu: oko kod mosta
7. linica na vratih, gl. tudi špijunka
8. oko: oko u mreže
9. sence: slijepo oko
10. kurje oko kurje oko
11. oko, cepič: cijepljenje, cepljenje, kalemljenje na oko
-
òkōlčiti -īm
1. trasirati, okoličiti: okolčiti put
2. ograditi s koljem