Franja

učìniti ùčinīm
I.
1. storiti, narediti: učiniti svoju dužnost, komu što na volju, komu uslugu; tko te je učinio starješinom
2. izkazati: učiniti komu počast
3. ustrojiti: učiniti kožu
4. reči: riječ ne učini ni besedice rekel; iskapi čašicu, namršti se malo i učini
5. učiniti duši mjesta narediti dobro delo; učiniti volju, po volji komu ubogati koga; učiniti očima na koga dati komu znamenje, pomigniti komu; učiniti od sebe (sebi) štogod izvršiti samomor; učiniti koga sretnem gl. usrećiti koga
II. učiniti se
1. narediti se: učiniti se bolesnim
2. zazdeti se: učini mi se da si ti stariji; taj mi se prijedlog učini dobar
3. učiniti se ašik zaljubiti se

ùčiti ùčīm
I.
1. učiti se: učiti na pamet; učiti zanat kod koga, medicinu
2. učiti, poučevati: učiti koga da čita, koga čitanju, pisanju, učiti koga muzici; učiti knjigu učiti se pismenosti, študirati; učiti školu šolati se; učiti koga pameti učiti koga pameti, soliti komu pamet
3. učiti ezan klicati k molitvi (muslim.)
II. učiti se
1. učiti se: učiti se čemu; učiti se čitati
2. vaditi se, uriti se: učiti se boju

učmànuti ùčmanēm, učmàsti ùčmanēm uveniti, duhovno se zapustiti, pasti v mrtvilo, apatičnost

úći ûdēm, oni ûdū, údi, údoh úde, ùšao ùšla
1. vstopiti: ući u sobu, u pedesetu godinu
2. priti: ući komu u trag priti komu na sled; ući u običaj preiti v navado
3. poglobiti se: ući dublje u neki problem, u pitanje
4. ući komu u volju prikupiti se komu
5. lada je ušla u pristanište ladja je zapeljala v pristanišče; ušao je đavo u njega šel je hudič vanj; na lak način je ušao u istoriju na lahek način se je zapisal v zgodovino

ućútjeti -tīm (ijek.), ućúteti -tīm (ek.)
1. umolkniti: žena ućuti
2. potajiti se, potuhniti se: nije umro, već se ućutio
3. pomiriti se: bolesnik se ućutio

ùdarati -ām
I.
1. udarjati: lako maše, a udara teško
2. zabijati: udarati kolac u zemlju
3. postavljati: udarati pritke za pasulj
4. zadevati: udarati nogom u korijen
5. odmerjati: udarati poreze
6. zavijati: udarati desno od puta
7. polagati: udarati temelj
8. napadati: udarati na neprijatelja
9. suvati, brcati: udarati nogom o kamen
10. nastavljati: udarati slavinu
11. natikati: udarati na kolac
12. nabijati: udarati pendžeta na cipele templjati čevlje
13. kljuvati: udarati kljunom u koru
14. biti plat zvona
15. opozarjati: to udara u oči
16. zaudarjati, dišati, imeti duh, smrdeti: udarati na paljevinu; meso već udara; vino udara na bačvu
II. udarati se
1. udarjati se
2. trkati se: udarati se u grudi
3. suvati se, brcati se
4. spopadati se

ùdariti -īm
I.
1. udariti: udariti koga pesnicom, komu šamar, koga po licu; udarilo mi u noge; udariti glavom o zid
2. zabiti: udariti kolac u zemlju, klinac, čavao, ekser u dasku
3. postaviti: udariti znak pokraj druma, pritke za pasulj, za grah
4. zadeti: udario ga grom, metak; udarila ga kaplja zadela ga je kap; brod je udario u stijenu pod vodom
5. odmeriti: udariti porezu na prihode
6. zaviti: udariti lijevo od puta
7. napotiti se, usmeriti se: udariti rdavim putem
8. položiti: udariti temelj novoj zgradi
9. udariti, napasti: udariti na neprijatelja
10. začeti: udarila je kiša
11. bušiti, bruhniti: udariti u smijeh, u plač
12. udariti: vino mu je udarilo u glavu
13. vsekati: udariti znak u drvo
14. suniti, brcniti: udariti nogom o što, u što
15. nastaviti, udariti na pipo: udariti slavinu
16. natakniti, nabiti: udariti osudenika na kolac, zeca na ražanj
17. nabiti: udariti pendžeta na cipele potempljati čevlje
18. udariti koga na muke mučiti koga, začeti mučiti koga
19. udariti u žice zaigrati, zabrenkati
20. udariti u tanke žice začeti jadikovati, jadikovati; udariti u druge žice napeti druge strune; udarila ga čutura, šljivova grana u glavu nasekal se ga je, opil se je; udarila mu vlast, slava u glavu v glavo mu je udarila oblast, slava; udarila kola u brijeg, u breg prišlo je do nesreče; udario tuk na luk spopadla sta se dva enako huda nasprotnika, zadelo je kladivo na nakovalo; udariti kljunom u koru kavsniti, kljuniti skorjo; to mi je brzo udarilo u oči na to sem kmalu postal pozoren; udariti tragom iti po sledi; udariti na plićinu, na belaj naleteti na plitvino, na nesrečo; udariti na velika zvona obesiti na veliki zvon; udariti cijenu robi določiti ceno blagu; udariti u bijeg spustiti se v beg
II. udariti se
1. udariti se
2. suniti se
3. udariti se, spopasti se

udáviti ùdāvīm
I.
1. zadaviti: udaviti čovjeka stežući ga za grlo
2. zadušiti: udaviti zagušljivim gasovima; udaviti ustanak, osjećaj
3. utopiti: udaviti mačka u rijeci
II. udaviti se
1. zadaviti se
2. zadušiti se
3. utopiti se: udaviti se u Savi

udèbljati -ām (se) zdebeliti se, zrediti se: od kukuruza (se) konji najprije udebljaju; kad svinje u žiru udebljaju

udèsiti ùdesīm
I.
1. urediti: udesiti sve za prijem visokih gostiju; udesiti svoj dom
2. prirediti: udesiti knjigu za srednju školu
3. uravnati: udesiti dva časopisa jedan prema drugome; tako je to sudbina udesila
4. pripraviti: udesiti kola za polazak
5. dogovoriti se: to je udešena stvar
6. uglasiti: udesiti violinu
7. srečati, naleteti na: udesiti koga na putu
8. inscenirati, prirediti: udesiti nemire
9. ugoditi: udesiti komu što
10. narediti: to je tako udešeno da se svijet prevari
11. udesiti koga za vrbicu spraviti koga v zadrego, v neroden položaj
II. udesiti se
1. urediti si: lijepo si se udesio u novom stanu
2. srečati se
3. pripetiti se
4. ekspr. opiti se, nasekati se ga

udešávati udèšāvām
I.
1. urejevati: udešavati stan
2. prirejevati
3. uravnavati
4. pripravljati
II. udešavati se urejevati se

udíviti ùdīvīm
I. spraviti v začudenje: udiviti koga; njegovo tajanstveno pričanje udivi braću
II. udiviti se začuditi se

udivljávati udìvljāvām
I. spravljati v začudenje
II. udivljavati se čuditi se

udostòjiti udòstojīm
I. spoznati za vrednega, počastiti koga: udostojiti koga čime
II. udostojiti se izvoliti, izkazati se vrednega: on se udostojio primiti deputaciju u audijenciju; udostojila se časti da joj ruski car na venčanju kumuje

udugotéžiti -òtēžīm zavleči se, dolgo trajati: udugotežila je bolest

ȕfati -ām
I. upati, zanašati se: ufajmo u majku božju, neće nas ona zapustiti
II. ufati se
1. upati, zanašati se: ufam se da ću mirno zaspati
2. upati si; drzniti si: nije se ufao kući

ugádati ùgādām
I.
1. uglaševati: ugadati klavir
2. ustrezati, služiti, po volji delati: ne može se ugadati bogu i davolu
II. ugadati se pogajati se

ùgaziti -īm
1. stopiti v: ugaziti u blato, u nesigurno
2. steptati: ugaziti zemlju
3. utreti: ugaziti stazu
4. tudi ekspr. zagaziti: ugaziti u krv
5. začeti, lotiti se: kad sam već tu ugazio, treba do kraja da tjeram
6. razhoditi: ugaziti cipele, put

ùginjati -njēm
I. upogibati
II. uginjati se vdajati se: uginje se zemlja pod njim

ùginuti -nēm
1. poginiti: uginula je ptica
2. preminiti, izgubiti se: uginuli su stari običaji
3. končati: uginula je biljka