Franja

rogúšiti rògūšīm
I.
1. ježiti: rogušiti dlake, perje
2. striči z ušesi: rogušiti uši
II. rogušiti se
1. ježiti se: kosa mu se rogušila; pijetao se roguši
2. striči z ušesi: konj se roguši

ròniti -īm
I.
1. potapljati se: de da ronimo, pa da vidimo koji može dublje
2. spodjedati: rijeka roni obalu; tiha voda brijeg roni
3. točiti, pretakati: roniti suze
II. roniti se posipati se: obala pijesak se roni

rotírati -ròtīrām (lat. rotare) rotirati, vrteti se

rȍzgalica ž način petja s tresočim se glasom: slušati -u boraca

rȍzgati -ām peti s tresočim se glasom, tremolirati: momci stadoše rozgati

róžnjāk m prst, navadno mezinec, s katerim se igra (zapira luknja) na gajdah

rúčiti rûčīm
I.
1. zlivati: ozgo stade da ruči vodu
2. dajati, prožiti roko: junak junaku vjeru daje, ruke ruče da se ne izdaju; zla me ruka ručila v nesrečno roko sem segel, nesreča me čaka
II. ručiti se rokovati se: priđe ravno gospodaru i ruči se s njime

rukòvati rùkujēm, rȕkovati -ujēm
I.
1. ravnati, manipulirati: rukovati oružjem
2. upravljati, imeti na skrbi, manipulirati: rukovati magazinom
II. rukovati se rokovati se, podajati si roke: mi smo se rukovali na rastanku; on se rukovao sa mnom

rukovòditi -kòvodīm (rus.)
I.
1. voditi: on rukovodi poslom, državom
2. voditi, navajati: što je njega rukovodilo na to
II. rukovoditi se ravnati se: on se u tome rukovodio po principima čovječanskih prava

rùljati -ām dreti se, vpiti, vreščati: pogledaj zašto rulja dijete

rumèniti -rùmenīm
I. rdečiti: rumeniti usne, obraze; sunce na zapadu rumeni planine
II. rumeniti se
1. rdeče se barvati: nije lijepa, nego se gradi, bijeli se i rumeni se
2. zardevati: rumeniti se od stida

rúniti rûnīm
I.
1. trgati: runiti cvijet trgati cvetne lističe
2. luščiti: runiti kukuruz
II. runiti se luščiti se

rȕšiti -īm
I.
1. podirati, rušiti: rušiti zid, kuću, cestu, plot, nasip; rušiti sve mostove iza sebe
2. kaliti: rušiti mir
II. rušiti se podirati se, rušiti se: kuća mu se sama ruši; naređeno je da se ova zgrada ruši

rúžiti rûžīm
I.
1. zmerjati: ružiti dijete zbog nevaljalstva; što ružiš čovjeka kad nije kriv
2. sramotiti, grditi: nemoj ružiti svoga bližnjega
II. ružiti se grditi se: tko se tuži, sam se ruži

sàbiti sȁbijēm
I.
1. zbiti: sabiti put, komu rogove ukrotiti koga; sabiti koga u mišju rupu ugnati koga v kozji rog
2. segnati: sabiti divljač u šipražje; policija je sabila osuđenike na najmanji prostor
3. stisniti, komprimirati: sabiti vazduh, zrak, gas, plin
II. sabiti se stisniti se

sȁč sàča m, mn. sàčevi (t. sač)
1. železen ali glinast pokrov, pod katerim se peče krompir, kruh, pita in druga jedila
2. bot. Isatis tinctoria

sačmàrica ž
1. vrsta ribiške mreže s svinčenimi zrni kot obtežilom
2. lovska puška, ki se polni s sekanci, s šibrami

sȁdžāk m, mn. sȁdžāci (t. sadž ajak) železen trinožnik, na katerega se stavi posoda, ko se jed kuha

sagrijèšiti sàgriješīm (ijek.), sagréšiti sàgrēšīm (ek.) zagrešiti, pregrešiti se, narediti greh: ako je jezik sagriješio, nije srce

sàhnuti sȁhnēm sahniti, sušiti se, veniti, veneti: trava sahne; ruka mu sahne: potoci su čas izlazili iz korita, čas sahnuli