Franja

tòliko, tolìkō prisl. toliko: nije vrag toliko crn koliko se piše; isto toliko prav toliko; gotovo toliko skoraj toliko; ona je toliko lijepa da se ne primjećuju i neke mane je tako lepa; koliko-toliko kolikor toliko; svako toliko občasno, tupatam, od časa do časa

tr̀buh m, mn. tr̀busi tȑbūha
1. trebuh, abdomen: rasporiti kome trbuh nožem; životinje mirno stoje do -a u nanosu snijega; dobiti trbuh postati trebušat; hvatati se rukama za trbuh od smijeha grabiti se z rokami za trebuh od smeha; gledati jedan drugom u trbuh gledati drug drugemu u trebuh, v skledo; zalijepio mu se trbuh za leda zelo je suh; igra -a trebušni ples; ona ima trbuh do zuba je visoko noseča; ići (s) -om za kruhom iti s trebuhom za kruhom
2. trebuh, drobovje, vamp: čujem kako mu se mućka pivo u -u
3. ekspr. lakota: ako ga trbuh ne natjera da štogod radi, razum ga neće
4. prednik: danas od -a popa Miloša ima mnogo čeljadi
5. potomstvo: otad sve do danas taj je trbuh vladao u Skadru

újmiti ûjmīm (se) zmanjšati (se): pijanicu ne možeš odmah da odbiješ od pića, nego mu treba ujmiti; ujmile mi se noge od umora od utrujenosti ne čutim nog

umŕće s dial. smrt, umrtje: jesu li tvoje rane od prebola ili su ti od -a ali boš svoje rane prebolel, ali boš od njih umrl

upèći upèčēm, upèci, upèkoh ȕpeče, ùpekao upèkla, upèčen -èna
I.
1. speči: sunce me je upeklo
2. pičiti: zmija, muha me je upekla
3. ekspr. zbosti, speci: upekao ga je tim riječima; nije li te ništa upeklo u duši
II. upeći se
1. speči se
2. upeči se: u deset oka mesa upeći će se dvije oke
3. čuje se zvek motike o tvrdu upečenu zemlju sliši se zven motike, ko udarja ob zemljo, ki je od sonca otrdela

usjàktjeti -tīm (ijek.), usjàkteti -tīm (ek.): on je usjaktio očima od požude oči so mu zagorele od pohote

vâjkada prisl. davno: to je vajkada bilo; to je od vajkada tako to je od zdavnaj tako

valjáno prisl.
1. pridno, vrlo: ovaj đak valjano uči
2. dobro, kot je treba: bolesnik je kod svojih valjano zbrinut bolnik je pri svojih v dobri oskrbi; on je taj posao izradio valjano
3. nije se valjano ni odmakao od kuće, i već su ga napali razbojnici ni se še dobro oddaljil od hiše
4. pravno veljavno: kao punoljetni možete valjano svjedočiti na sudu

vȍlja ž
1. volja: volja i snaga; slobodna, viša, neslomiva, slaba, bolesna volja; za objedom bijasmo vesele -e pri kosilu smo bili dobre volje; to ne stoji do moje -e to ni odvisno od moje volje; istrajnom -om može se sve postići z vztrajno voljo se vse doseže; ostaviti komu što na -u; činiti komu na -u; iz -e kome izići postati komu tuj; posljednja, poslednja volja
2. veselje: prošla me volja za ovo; raditi s -om; nemam -e za ovo

vrijème vrȅmena s, mn. vremèna, rod. vreménā (ijek.), vréme vrȅmena s, mn. vremèna, rod. vreménā (ek.)
1. čas: sad je vrijeme da se radi; vrijeme sve izliječi; teška vremena smo preturili preko glave težke čase smo preživeli; prekraćivati sebi vrijeme čime krajšati si čas s čim; glagolsko vrijeme; sadašnje vrijeme; aorist je jedno od glagolskih vremena
2. vreme: hladno, kišovito, sunčano vrijeme; kad se mačka umiva, okrenuvši se ka istoku, sluti na lepo vreme
3. neurje: zateklo ih vrijeme na moru
4. menstruacija: žena ako nema vremena, znade da je zanosila
5. na vrijeme pravočasno; za vrijeme rata med vojno; od prije, od pre nekog vremena od nedavno; s vremena na vrijeme od časa do časa; u ono vrijeme reče Isus svojim učenicima tisti čas je rekel ...; srednjoevropsko vrijeme; vrijeme gradi, vrijeme i razgrađuje čas gradi pa tudi podira; svaka sila za vremena, a nevolja redom ide sila in oblast sta minljivi, nesreča pa vsakogar doleti

vrísnuti vrîsnēm
1. zakričati, krikniti: vrisnuti od bola, od straha
2. zarezgetati: vrisnu konj
3. zacviliti, zaškripati, zažvižgati, počiti, ostro se oglasiti: vrisnu puška počila je puška; u istom času vrisnuše partizanske zbrojovke; od onoga jutra kada je voz vrisnuo od tistega jutra, ko je vlak zažvižgal, zapiskal; tada vrisnu fabrička sirena; u sobici vrisnu zvonce

začéstiti zàčēstīm začeti pogosto se dogajati: od ponoći začesti grmljavina od polnoči je grmenje bilo pogostejše

záhod m
1. stranišče: ići na zahod
2. zahod: sunce je na -u
3. konec: kada je deveta godina na -u bila
4. to mi je na -u to mi je s poti, od rok

zastidívati -stìdujēm
I. sramotiti
II. zastidivati se biti sram: mališ premirao od straha na svaku grubu riječ i rado se zastidivao mali je premiral od strahu na vsako grobo besedo in kaj rado ga je bilo sram

zdrâvlje s zdravje: biti dobrog -a; biti narušenog -a biti slabega zdravja; pucati od -a kipeti od zdravja; čuvati zdravlje; žaliti se na zdravlje pritoževati se zaradi zdravja; svako piće nije škodljivo po zdravlje; piti u čije zdravlje; svima gostima u zdravlje vsem gostom na zdravje; bože, -a daj bog nam daj zdravje; za čije babe zdravlje zakaj, iz kakšnega razloga

žȁbica ž
1. žabica
2. vrsta ognjemetne rakete: prašte rakete i žabice
3. okras na pištoli, puški
4. zaponka pri opanku
5. spodnja stran konjskega kopita
6. mandelj, drgal
7. bot. veliki odolin
8. praviti -e metati kamenje, da odskakuje od vodne površine

žȁlōst ž, mest. u žalòsti
1. žalost: kuća -i; žalost za kim; svisnuti od -i do smrti se razžalostiti, umreti od žalosti
2. žalovanje: biti u -i za pokojnikom
3. obžalovanje: na moju veliku žalost zadatak još nije izvršen

žìvot -òta m
1. življenje: prirodni, obiteljski, naučni, znanstveni, državni, goli, duševni, javni, kulturni, biljni, porodični, zagrobni, vječni, večni život; borba na život i smrt; život mu visi o koncu, o niti; lišiti koga -a vzeti komu življenje; oduzeti sebi život vzeči si življenje; staviti, metnuti život na kocku; stupiti u život; biti na pragu -a; tako mi -a! kakor sem resnično živ!; pokloni mi život na megdanu podari mi življenje, če v dvoboju s teboj zmagam; rastaviti se sa -om ločiti se od življenja; za njegova -a ko je še on živel; ogorčiti kome život zagreniti komu življenje; sposoban za život; staviti život na kocku; radi se o -u gre za življenje; osiguranje -a; za mene nema više -a; sprovesti zakon u život dati zakonu veljavo; zakon je sproveden u život zakon je začel veljati; stupiti u javni život stopiti v javnost
2. život: obuhvatiti koga oko -a
3. življenjepis: Život svetoga Simeuna; Životi kraljeva i arhiepiskopa srpskih