Franja

bjèlāš -áša m (ijek.), bèlāš -áša m (ek.)
1. konj belec
2. po prvi svetovni vojni privrženec združitve Crne gore s Srbijo
3. zool. rarog, Palinurus vulgaris

bjèlava ž (ijek.), bèlava ž (ek.)
1. krava belka
2. vrsta sira

bjèlāvka ž (ijek.), bèlāvka ž (ek.) med. levkom

bjȅlcat -a -o (ijek.), bȅlcat -a -o (ek.): bio bjelcat, beo belcat snežno bel

bjèlčić m (ijek.), bèlčić m (ek.) belič, droben denar

bjelèšina ž (ijek.), belèšina ž (ek.) bot. šašulica

bjèlica ž (ijek.), bèlica ž (ek.)
1. bela pšenica, češnja, sliva: pšenica bjelica
2. žival z belo dlako: bjelica ovca; bjelica kuna; bjelica zmija zool. kača belica, Coluber gemonensis, zool. smokulja, Coronella austriaca, mn. bjelice, belice ribe belice
3. golica, blanket

bjèličast -a -o (ijek.), bèličast -a -o (ek.) belkast

bjèlidba ž (ijek.), bèlidba ž (ek.) belitev, čas beljenja platna

bjèlija ž (ijek.), bèlija ž (ek.)
1. bela pšenica
2. bot. cibora

bjèlīk -íka m (ijek.), bèlīk -íka m (ek.)
1. belo platno
2. bot. graden, Quercus sessiliflora

bjèlika ž (ijek.), bèlika ž (ek.) beljavina, beljava

bjèlilac -ioca m (ijek.), bèlilac -ioca m (ek.) belivec, kdor beli: bjelilac platna

bjèlīlja ž (ijek.), bèlīlja ž (ek.) belivka: bjelilja platna

bjèlilo s (ijek.), bèlilo s (ek.)
1. belilo, belo lepotilo
2. prostor za beljenje platna
3. ekspr. belina, svetloba: kroz okance pomoli se slabo bjelilo dana

bjelìna ž (ijek.), belìna ž (ek.)
1. belina: bjelina kože, hartije, papira, kreča, vapna
2. svetloba: bjelina jutarnjeg neba
3. sivina, sivost: -e u kosi i bradi
4. bela obleka: ljeti se nosi bjelina
5. prazno, cenzurirano mesto v časniku: novine su pune bjelina
6. belo sadje, grozdje, jabolka, slive

bjèlizna ž (ijek.), bèlizna ž (ek.) dial. gl. bionjača

bjȅlj bjèlja m (ijek.), bȅlj bèlja m (ek.) beljava

bjȅlja ž (ijek.), bȅlja ž (ek.)
1. domača žival bele barve
2. kdor ima sivo mreno: ne reci mi ćoro dok ti ne rečem bjelja
3. m belolasec: imao sam maler s jednim tvojim pisamcetom, moj belja, sin Milan, dočepa ga i podera

bjèljāč -áča m (ijek.), bèljāč -áča m (ek.) pog. pleskar