Franja

gájtan m (t. gajtan, ar.)
1. predena ali pletena vrvica, ki rabi za obrobljanje ali za okras obleke, uniforme: kaput išaran plavim -om
2. vrv za obešanje ali za zadavljenje v vzhodnih deželah: Turci će povješati jedan drugoga svilenim -ima; sa masnicom oko vrata, kao da je -om udavljen
3. curek: niz pleća konja slijeva se gajtan znoja
4. vrvica, žnura: gumom izolirani, izolovani dojavni gajtan, priključni, spojni, teiefonski gajtan

gâloš m črn trak, ki si ga ženske vpletajo v lase

gánga ž, gȁngalica ž etn. ljudska pesem v preprosti polifoni izvedbi, v okolici Imotskega

gȃt m, mest. u gátu, mn. gátovi
1. jez, zajeza: vodenični gat
2. pomol: gat za pristajanje brodova; gat sa bitvama za vezivanje brodova i čamaca u pristaništu
3. dial. vinska klet v goricah

gȁziti -īm
I.
1. iti, korakati, stopati: iza nas gazi deset boraca
2. spuščati se v kaj: niti sam gazio u trgovinu, niti se razumijem, razumem u nju
3. teptati: osjećam se kao da su me mečke gazile; čak su i grobove gazili
4. bresti: gaziti kroz vodu; rijeka se ne može svugdje gaziti
5. mešati: gaziti ilovaču i praviti ciglu
6. orati, pluti: brod gazi tri metra u dubinu
7. kršiti, teptati: gaziti zakone
8. goniti meh: on na koru gazi orgulje, napuhuje mijeh
9. drozgati: gaziti grožđe
10. rastiti, raščiti: pijetao (petao) gazi kokoš
11. tlačiti: on još gazi zemlju še je živ
12. broditi: gaziti u krvi
II. gaziti se hoditi si po nogah: u gurnjavi su se gazili

gȅg m, mn. gȅgovi (angl. gag) geg, gag, presenetljiv, duhovit domislek, zlasti v filmu

gìbaničār m
1. gibaničar, kdor dela gibanice, kdor jih rad je
2. sramotilni vzdevek za četnike v II. svet. vojni
3. zamijesiti, zamesiti kome -u zagosti jo komu

gîrl ž neskl., mn. girls (angl. girl) plesalka v revijskih in operetnih plesnih zborih

glâdno s vboklina na podplatu, v dlani

glagòljati -ām
1. opravljati obrede v cerkveno slovanskem jeziku
2. ekspr. govoriti, govoričiti: glagolja se o pravopisnoj vanjštini jezika

glásiti glâsīm
I.
1. glasiti se: kako glasi to na latinskom jeziku; ček glasi na tisuću, hiljadu dinara
2. biti naslovljen: pismo, račun glasi na moga brata
3. zvoniti mrliču: zvono glasi mrtvaca
4. vabiti v cerkev
II. glasiti se slišati se: o tome se svašta glasi

glavìnjati -ām
1. klamati, kakor v omotici hoditi, klamoteriti: glavinjati niz put
2. opotekati se: on glavinja, pada kao onesvještenik

glàvnjača ž nekdaj policijski zapor v Beogradu

glèžnjača ž
1. anat. skočna kost, kost skočnica v podgležnju
2. gležnjevka: gležnjača se stavlja na gležanj povrh cipela

glíbiti glîbīm (se) pogrezati se v blato

glȍta ž dial.
1. družina, žena in otroci
2. reveži: gradska glota
3. plevel v žitu

gnjèzdimicē (ijek.), gnèzdimicē (ek.) prisl. gnezdasto, v obliki gnezda

gòdišnjāk m
1. letnik časnika, revije: prvi godišnjak Srpskoga književnog glasnika
2. obletna publikacija, letopis: godišnjak Jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti, godišnjak SANU
3. gl. godišnjače
4. mitol. v starih časih nekak ljudski koledar, ljudska pratika

gòlāć -áća m
1. nagec
2. revež
3. golač, bojevnik prostovoljec v prvi srbski vstaji
4. zool. poljski slinar, Agriolimax agrestis

gȍlcat, gòlcat, gȍlcīt, gòlcit -a -o v zvezi: go (1) golcat popolnoma gol, popolnoma nag