Franja

kȍnj kònja m, mn. kònji
1. konj: arapski, bosanski konj; teretni, jahaći, trkaći konj; konj sedlanik; čistokrvni, punokrvni konj; trojanski konj; biti na -u; sići s konja na magarca; darovanu se konju ne gleda u zube; gospodareve oči konja goje gospodarjeva skrbnost se pozna konju; govoriti s konja govoriti ostro, strogo; i konj od sto dukata posrne tudi najpametnejšemu spodleti; i ja imam konja za trku nisem slabši kot ti; raditi kao konj garati ko konj
2. konj: konj u šahu; gimnastički konj sa hvataljkama
3. konjska moč: motor od sto konja
4. kobilica na violini
5. nilski konj zool. nilski povodni konj, Hippopotamus amphibius

kòsa ž, tož. kȍsu, mn. kȍse
1. lasje: svijetla, svetla kosa; kovrčava kosa; sijeda, seda kosa; po -i popalo inje lasje so osiveli; progrušala se kosa lasje so rahlo osiveli; raspustiti -u razpustiti lase; ježi mu se kosa = diže mu se kosa lasje se mu ježijo; skočiti jedan drugome u -u skočiti si v lase; rasplesti -u
2. vilina kosa bot. predenica
3. vilina kosa steklene nitke kot "sneg" na novoletni jelki

kòšulja ž (lat. casula)
1. srajca: vunena, svilena, spavaća košulja; crne -e slabš. fašistične črne srajce; sive -e slabš. nacisti; crvene -e garibaldinci: skinuti sa sebe i -u dati vse, tudi srajco; gaće i -e slabo oblečena vojska; košulja je preča od kabanice srajca je bolj potrebna kot plašč; košulja je bliža tijelu srajca je prva; poznavati koga kao -u zelo dobro koznati koga; roditi se u -i roditi se pod srečno zvezdo; žena muža nosi na -i čista moževa srajca je znamenje marljive žene
2. jopič: ludačka košulja prisilni jopič
3. kačji lev: zmijina košulja
4. ovitek: košulja od kartona za čuvanje rukopisa

krâč kráča m dial. bergla: hoće moje kosti izlomiti, pa -u hraniti me majka kot berača

krȁsti krádēm, ne krádi, krȁdijah -āše, krȁo krȁla, krȁden -a
I.
1. krasti: krasti kao vatra krasti kot sraka; krasti koga krasti komu; krasti bogu dane bogu čas krasti; krasti komu dragocjeno vrijeme, dragoceno vreme
2. ekspr. slepariti: krasti koga kod kartanja
II. krasti se tihotapiti se: krasti se kroz neprijateljske redove

lȉpov -a -o lipov: lipov čaj, cvijet, med; lipov svetac lipov bog, nerodnež; lipov krst tako so muslimani zasmehljivo imenovali kristjane, češ da so mehki kot lipovina

lôg lȍga m, mest. na lògu
1. ležišče, brlog: log divljači; zec na logu; srna se ne miče s loga
2. ležišče, postelja: putnik je ležao na svom logu; ležati logom ležati nepremično kot bolnik

mȁčka ž
1. zool. mačka: pitoma, divlja, domaća, morska mačka; slažu se kao pas i mačka gledata se kot pes in mačka; prebiti koga kao -u pretepsti koga kot mačko; hodati kao ćorava mačka hoditi brez cilja; pas i mačka zajedno spavaju huda zima je
2. mačje krzno
3. zavora na vprežnem vozu
4. sidro
5. skoba, penja, penjača

màgarac -ārca m osel: pitomi magarac; on se ne da prevariti od svakoga -a; pasti s šarca na -a pasti, priti z boljšega na slabše; ne zovu -a na svadbu da tamo igra nego da vodu nosi; ne lipši, magarče, do zelene trave (dok trava naraste); razumjeti se u što kao magarac u kantar razumeti se na kaj kot zajec na boben

màhuna ž strok: grahova mahuna; salata od mahuna stročji fižol kot solata

mȁkovina ž lističi makovega cveta: tanak bez kao makovina platno tanko platno kot makovi cvetni lističi

mȁslo s
1. maslo: maslo se dobija topljenjem maslaca; kad kadija ima -a, on njime i dupe maže
2. surovo maslo, presno maslo: iz mleka se vadi mlado maslo
3. olje; mn. sveto olje, sveto poslednje olje: pojati, čitati kome -a; svetiti -a posvečevati poslednje olje
4. napraviti od koga pasje maslo ekspr. premlatiti koga kot slamo; svetiti kome drvena masla pretepsti, premlatiti koga; to je njegovo maslo; pusto maslo zapuščeno posestvo

mèćava ž snežni metež: probijati se kroz -u; mećava se razbjesnjela, razbesnela nad pokrajinom: jede kao mećava je kot mlatič

mȉš mȉša m, mn. mìševi zool. miš: poljski, šumski miš; slijepi, slepi miš zool. netopir; go kao crkveni miš reven kot cerkvena miš; igrati se slijepog miša igrati se slepe miši; mokar kao miš; tresla se gora, rodio se miš

mladòmužēvan -vna -o mladosten: kako je u -im godinama mislio kakor je mislil kot mlad mož

mòmaštvo s fantovstvo: dičiti se -om postavljati se kot fant; Milan uze Miloša k sebi u momaštvo ga je vzel za služabnika

mrâv m, mn. mrȃvi, rod. mn. mrávā in mrávī zool. mravlja: crni ili mrki mrav; rusi ili šumski mrav, bijeli, beli -i termiti; vrijedan, vredan kao mrav priden kot mravlja; prođoše me mravi spreleteli so me mravljinci; ni -a nisam zgazio tudi mravljice nisem pohodil; eto ih iz varoši pljeva i mrav, ima ih na milijune iz mesta jih je brez števila, na milijone jih je

mr̀tav -tva -o, dol. mȓtvī -ā -ō in mr̀tvī -ā -ō
1. mrtev: mrtav čovjek, jezik, kapital, inventar, vulkan; mrtvi teret mrtvo breme, balast; mrtvi ugao mrtvi kot; mrtvi hod prosti tek; mrtvi kolosijek (kolosek) mrtvi tir; -a ulica, sezona, tačka, zona; -a kopriva bot. mrtva kopriva, Lamium; -a priroda tihožitje; -a straža voj. mrtva straža; -o more mrtvo morje; Mrtvo more; -o slovo na papiru mrtva črka na papirju
2. mrtvaški: mrtvi znoj obli joj cijelo tijelo; mrtvi znoj probi sve prisutne
3. mrtav umoran do smrti utrujen; izbiti koga na -o ime premlatiti koga kot slamo; -o puhalo ekspr. lenuh

mûk m, mest. u múku molk: -om mučati molčati kot grob; -om umuknuti umolkniti

múnja ž, mn. mȗnje blisk, strela: udarila je munja; stajao je kao udaren -om; munja sijevnu, sevnu iz oblaka; vijest se kao munja proširi u narodu novica se je kot blisk raznesla med ljudstvom