Franja

pȁski prisl. po pasje: paski živjeti

pàspālj -álja m (gr. paspále)
1. paliska, mokast prah, ki nastaja pri mletju in se razkadi po mlinu: kao svi vodeničari tako su i ovi bili brašnjavi, paspalj im se uhvatio za brkove
2. pazderje: paspalj ili ostaci pri grebenanju lana ili konoplje

pášēnje s smrad po trhlini

pášiti -ī dial. imeti duh po trohnobi, po trhlini

patronìmik m (gr. pater, onoma) patronimik, priimek narejen po očetovem imenu

pȁvečera ž dial. povecerek, majhna zakuska po vecerji

pȁvečērje s cerkveno opravilo po vecernici

pèčālbār m dninar, sezonski delavec, ki gre po svetu za zaslužkom: naši -i u Francuskoj

pečènjār -ára m kdor po sejmih in drugod peče jagnjetino, svinino: na vašar je došlo i mnogo pečenjara

pedèsetoro štev.
1. petdeset oseb različnih po spolu in starosti: došlo je njih pedesetoro
2. petdesetero: pedesetoro prasadi, kola

pénjača ž dial. nadolgo okleščeno drevo, s katerega se čuvaj v vinogradu ogleduje po okolici, gl. tudi pjenjača

peštèmālj -álja m (t. peštemal, perz.)
1. zagrinjalo v kopališču, za katerim se kopalec koplje
2. ponjava, s katero se kopalec po kopanju ogrne

pètljati -ām
I.
1. petljati, vezati na petljo
2. vmešavati: mene u tu rabotu ne petljajte
3. spletkariti: svi ste vi jednaki: petljate, lažete, izmišljate, jer i ne znate drugo
4. imeti težave: još s njim da petljam
5. izmikati se, ovinkariti, govoriti po ovinkih: petljao je, ali je najzad ipak priznao
6. životariti: mi smo petljali i krparili kako smo znali i umjeli
7. šušmariti: sad se ovi mediokriteti nešto znoje i petljaju bez ministra predsednika, a vreme prolazi
8. jecljati, izgovarjati se, izmotavati se: jesi li ga tukao? pita upravnik stražara. - Pa, ovaj, jesam! petlja stražar
II. petljati se
1. mešati se v tuje zadeve: nemoj se petljati u moje poslove
2. motati se: djeca poplašila, pa se sakrivaju i petljaju oko nas
3. truditi se, mučiti se, zadrževati se: već će ti oni kod brigade sve objasniti, a ja se više neću s tobom petljati

pètnaestoro, pètnaestero štev. petnajstero, petnajst oseb različnih po spolu in starosti

pȅtoro štev. pet oseb različnih po spolu ali starosti: ostao je udovac s petoro djece; razgovarao je s njih petoro, sa tri muškarca i dvije žene

pijùcati -ām, pijùckati -ām ekspr. po malem piti, srkati ga

pjevùckati -ām, pjevúljiti pjèvūljīm, pjevúšiti pjèvūšīm (ijek.), pevùckati -ām, pevúljiti pèvūljīm, pevúšiti pèvūšīm (ek.) ekspr. po tihem popevati

pjevúcnuti pjèvūcnēm (ijek.), pevúcnuti pèvūcnēm (ek.) ekspr. po tihem zapeti

plâz m, mest. u plázu, mn. plȁzovi
1. pri plugu leva ročica, na katero je pritrjen lemež
2. plazenje, gomazenje: u jednom mu se času učini da razabire nisko pri zemlji plaz glista
3. strmina, pobočje: silazio je vuk strmim -om i dovukao se do česme
4. sanica, del sani, ki drsi po snegu

plȉskavica ž
1. zool. delfin
2. mitol. ptica, ki po ljudski veri napoveduje prihodnost
3. ploščat kamen, ki odskakuje, ko ga vržeš po vodni gladini