Franja

nadogled predl. z rod. v vidni daljavi: sada smo nadogled mora od tod že vidimo morje

nàkrviti -īm nakrviti: nakrvljena kosa od krvi rdeči lasje

namèti prisl. pri roki: daj mi onu knjigu, ako ti je nameti če ti to ni od rok

namílati se nàmīlā se namleti se, dobivati veliko moke: žito se namila veliko moke je od tega žita

nàpršče -eta s, mn. nàprščād ž dojenček: Nijemci su otjerali sa rodne grude sve od naprščadi do staraca od dojenčkov do starcev

narúbiti nàrūbīm obrobiti, narobiti: klipovima leda narubljena streha kap, od katerega vise ledene sveče

nàthititi -īm
1. prekositi: sve je nathitila ljepotom
2. prerasti, biti višji: sve je kolo glavom nathitila bila je za glavo višja od vseh plesalcev kola

nȅjāk -a -o šibek, slaboten, nebogljen: -o dijete, dete; ti si je zamilovao od -a vzljubil si jo v otroških letih, ljubiš jo od otroških let; -ōst ž šibkost, slabotnost

néka ž, zval. nêko ljubk. od nevjesta: daleko je neka ugledala od daleč jo je nevestica zagledala

nȅpovrāt m nevrnitev: otišao je u nepovrat odšel je tja, od koder ni vrnitve; na nepovrat uzajmiti novac izposoditi si denar, ki nikoli ne bo vrnjen; gl. tudi unepovrat

nȉšta nȉčega zaim. nič: sve to je ništa; ne boji se ničega; ničemu se ne čudim; sad ne vidim ništa; ni pri čemu pri ničemer; ni od česa od ničesar; ni za šta za nič; ni sa čim z ničimer; ni za čim z ničimer; samostalno: svi ga drže za ništa vsi ga imajo za niče; nije mu on ništa nista si v rodu; on je nitko i ništa; bolje išta nego ništa bolje nekaj kakor nič: ništa od njega nema z njim ne bo nič, umrl bo; ništa pod bogom nema ničesar nima; ne čini ništa nič za to

obrašnáviti obràšnāvīm (se), òbrašniti -īm (se) posuti (se) z moko: sav sam se obrašnavio u mlinu bil sem v mlinu, pa sem ves od moke

ȍko ȍka s, mn. ȍči, rod. òčijū in òčī, daj. òčima, tož. ȍči in òka
1. oko: vidjeti što svojim očima; gledati komu u oči; ići komu s očiju; ocijeniti nešto od oka; biti kome trn u oku; bacati, baciti kome pijesak, prašinu, pepeo u oči; biti nekome na oku, na očima biti komu na očeh; biti momak od oka biti fant od fare; biti s nekim kao luk i oči ne se razumeti s kom; izvaditi kome oči iztakniti komu oči; vrana vrani oči ne vadi vrana vrani ne izkljuje oči; gledati pravo u oči gledati naravnost v oči; gledati smrti u oči; dati nešto na lijepe oči; daleko od očiju, daleko od srca; gutati očima požirati z očmi; ovaj bi zavadio dva oka u glavi ta je velik spletkar; zapeti za oko pasti v oči; sad mi je puklo pred očima sedaj so se mi odprle oči; iz oka iz boka kakor koli, za vsako ceno
2. tih, miren vrelec
3. mesto v jezeru s podvodnim vrelcem
4. oko: oka na grani, na drvetu
5. predal v kašči: oka su prepuna žita; ambarska oka
6. odprtina pod lokom mostu: oko kod mosta
7. linica na vratih, gl. tudi špijunka
8. oko: oko u mreže
9. sence: slijepo oko
10. kurje oko kurje oko
11. oko, cepič: cijepljenje, cepljenje, kalemljenje na oko

òvisan -sna -o odvisen: biti ovisan o kome, o čemu biti odvisen od koga, od česa

pája ž (t. paje, perz.) stopnja, položaj, čin: s -e na -u dok i na ličinu od stopnje do stopnje navzgor in končno na vrv (kar je bila pogosto usoda turških dostojanstvenikov)

pàmtivijek m (ijek.), pàmtivēk m (ek.): od -a odkar se pomni, od pomneža

pèlene pȅlēnā ž mn. plenice: izaći iz pelena odrasti iz plenic; od pelena od otroštva; biti u pelenama biti v plenicah, biti otrok

pìšmān neskl. prid. (t. pišman perz.)
1. obžalujoč: pišman se učiniti skesati se, odstopiti od česa, premisliti si
2. željan, željen, željčen, ekspr. nor: pljusak pišman na mog ata, pa ga hvata naliv je ves nor na mojega konja, pa ga lovi

plȁčka ž ekspr. jok: igračka plačka od igre do joka (pri otrocih) ni daleč

plèća pléćā s mn. pleča: biti širokih pleća; nositi teret na svojim -ima; okrenuti kome pleća, od koga pleća obrniti se od koga; skinuti tudi jaram s pleća; stisnuti pleća (plećima) skomizgniti z rameni