Franja

pàjānta ž (t. pajanda, perz.)
1. vodoravna letva v sušilnici za koruzo ali kjer se dimi meso
2. greda v kurniku: u kokošinjcu čula se kokoška kako je propala kroz -e

pála ž (it. pala)
1. lopata kot del vesla: pala vesla zahvati vodu
2. lopata: on se vratio kući, bacio pušku i uzeo motiku i -u
3. dial. precej globoka lopata, s katero se polje voda na povrtnino pri zalivanju
4. palica za odbijanje žoge

paleo... (gr. palaiós) prvi del sestavljenk, nanašajoč se na davno preteklost

páliti pâlīm, oni pâlē, páli, pâljāh pâljāše
I.
1. požigati: paliti sela i gradove; feudalci su u svojim svadama palili seljačka polja
2. prižigati, prižgati: paliti svijeće, paliti minu
3. vžigati, vžgati: ovaj program ne pali više ta program ne vžiga, ne vžge; ta puška ne pali tako ravnanje nima uspeha
4. žgati: sunce dan na dan pali usjeve, vinograde; trnje bode, a kopriva pali
5. paliti šamare dajati zaušnice, klofutati; paliti i žariti samovoljno, despotsko ravnati
6. streljati: pali!
II. paliti se
1. prižigati se: na nebu pale se prve zvijezde
2. razgorevati se: obrazi mu se postepeno pale; čitav auditorijum postepeno se palio i rasplamsavao

pȁmetovati -ujēm pametovati, pomniti, spominjati se: možeš li znati i pametovati kad izgibe vojska na Kosovu

pâmtiti -īm pomniti, spominjati se: mnogi se tuže da slabo pamte

pàprčak -čka m dial. jagnjetu odrezana noga, ki rabi kot spona za razparani trebuh, ko se jagnje peče

pȁptati -pćēm neslišno se pregibati kot pri govorjenju (o ustnicah): u crkvi se već skupile bake, klepeću brojanice, papću usnice

párati pârām
I.
1. parati: parati odijelo, ribu
2. raziti, delati raze: parati nožem po dasci, po stolu
3. rezati: liječnik, lekar para ruku
4. trgati: munja para oblake; to mi para srce
II. parati se trgati se: srce mi se para od bola

pȁriti -īm
I.
1. pariti, variti: pariti bačvu, bure, kupus
2. lužiti: pariti rublje
3. pariti, polivati s paro, kropom: pariti zaklanu kokošku
4. greti, ogrevati (s paro): otac je pored vatre pario oboljela leda i pušio
5. pariti oči ekspr. pasti oči
II. pariti se pariti se, biti izpostavljen vročini, potiti se ob visoki teynperaturi: vojnici su palili kresove i parili se goli kraj vatre

páriti pârīm
I. pariti, sestavljati v pare
II. pariti se pariti se: ptice poju, pa se pare svuda po granama; životinje se pare

participírati -ipīrām (lat. participare) participirati, udeleževati se, biti udeležen

parúsija ž (gr. parousía)
1. mitol. ponovni prihod Kristusov
2. denarno darilo cerkvi, da se opravljajo molitve za dušo darovalca (pravosl.)

pâs pâsa m, mest. o pásu, mn. pásovi in pȁsovi
1. pas, jermen ali kos blaga, s katerim se prepasujemo: vojnik je o pas okačio dvije bombe vojak si je ob pas obesil dve bombi; ogrlice, pasovi, grivne, podvezice, sve je to od starine bilo smatrano kao ukras; bolji je dobar glas nego zlatan pas; zadjenuti koga za pas prelisičiti koga
2. pas, pojas: djevojka tanka -a, u -u; haljina joj dobro pada u -u; obuhvatio je oko -a
3. rod: pasovi će pričati o tome
4. prekinuti pas razporočiti se

pȁsati pȁšēm (n. passen) prilegati se: ovaj ti kaput ne paše, gl. tudi pasovati -ujem

pasiònēr -éra m pasioner, kdor se ves preda svoji pasiji, strasti

pâsom prisl. pasoč se: goveda idu pasom

pȁsovati -ujēm (n. passen) prilegati se: ovo ti odijelo ne pasuje

pàspālj -álja m (gr. paspále)
1. paliska, mokast prah, ki nastaja pri mletju in se razkadi po mlinu: kao svi vodeničari tako su i ovi bili brašnjavi, paspalj im se uhvatio za brkove
2. pazderje: paspalj ili ostaci pri grebenanju lana ili konoplje

pȁsti pȁdnēm, pȁdni, pȁdoh pȁde, pȁo pȁla
1. pasti: pasti na zemlju, u zaborav, u nemilost; snijeg je pao vrlo rano; kraj čina zastor padne; pala mi je mora sa grudi; pao mi je teret sa srca; pasti na sremskom frontu, na sremskoj fronti; grad je pao u ruke neprijatelja
2. priti, naglo priti: vojska je pala na ravno polje; on pade usred nas
3. leči: pasti bolestan u postelju
4. prenehati: vjetar je sinoć pao
5. obrniti se: govor je pao na njega
6. ujeti se: ptica je pala na zamku
7. priti na vrsto: na vas pade da ...
8. priti: pasti na um, na misao, u vatru