Franja

ophòditi òphodīm
I.
1. obhoditi: ophoditi sve strane svijeta
2. hoditi naokrog: davao kao lav režeći ophodi i gleda koga da proguta
3. obiskovati: vojnici su redovito ophodili varoš i okolicu
4. obhajati: poče je stid ophoditi
II. ophoditi se vesti se, obnašati se: ona se u društvu veoma lijepo ophodi; prema tastu ophodio se upravo kao dobar sin

oplákati òplāčēm
I.
1. umiti: vodo bistra, oplači me!
2. okopati
3. obliti: oplakati suzama
II. oplakati se
1. umiti se
2. okopati se: ona se htjela oplakati u vrtu
3. obliti se

oplátiti òplātīm
I. opažiti, obložiti, obiti: strop je bio nizak, a oplaćeni zidovi stari
II. oplatiti se iztegniti se: mrtva i umrljana oplatila se preko bradonje

opòčinuti -nēm odpočiti se: opočinuti od napornog rada

opoménuti opòmēnēm
I.
1. opomniti: opomenuti koga na što, dužnika na dug, zbog duga
2. posvariti: opomenuti koga da se čuva opasnosti
II. opomenuti se spomniti se: opomeni se da si prah

opòminjati -njēm
I. opominjati, svariti
II. opominjati se spominjati se

oprášiti òprāšīm
I.
1. oprašiti, pobrisati prah: molim, opraši te knjige
2. oprašiti: snijeg je oprašio
3. (srvn. brache) oprašiti, za praho zorati: oprašiti njivu, vinograd
4. ekspr. pobrisati jo, odpetati: uzme pare pa opraši
II. oprašiti se zaprašiti se: te joj drže skute da se ne opraše

opráštati òprāštām
I.
1. odpuščati: opraštati grijehove, uvrede
2. oproščati
II. opraštati se
1. odpuščati se: ovakva se uvreda ne oprašta
2. oproščati se
3. poslavljati se s kom, od koga: ja se opraštam s vama

òprāvdati -ām
I.
1. opravičiti: opravdati koga zbog zakašnjenja
2. upravičiti: slabo zdravlje ga je opravdalo da traži dopust, odmor
II. opravdati se opravičiti se

opravdávati opràvdāvām
I.
1. opravičevati: teško je opravdavati njegove propuste
2. upravičevati: njegova marljivost opravdava za više prinadležnosti
II. opravdavati se opravičevati se

òpraviti -īm
I.
1. popraviti: opraviti put, pušku, uru
2. obleči: opraviti nevjestu
3. odpraviti, odposlati: mene je otac opravio da ti izručim pozdrave; kožu ću caru opraviti
4. pripraviti: opravi mi gospodsku užinu!
II. opraviti se
1. popraviti se
2. obleči se: ona se lijepo opravila
3. odpraviti se: opraviti se na put
4. pripraviti se

òpravljati -ām
I.
1. popravljati: opravljati kuću
2. oblačiti
3. odpravljati, pošiljati
4. pripravljati
II. opravljati se
1. popravljati se
2. oblačiti se: dok je mogla, opravljala se lijepo
3. odpravljati se: opravlja se vojvoda Janko na Kosovo ravno
4. pripravljati se

opredijèliti oprèdijelīm (ijek.), opredéliti oprèdēlīm (ek.) (rus.)
I. opredeliti, določiti, odločiti: sudbina ga je za to predijelila
II. opredijeliti se odločiti se, postaviti se na stran nekoga: ponovo se opredijeliti; oni su se opredijelili za našu stranku

oprémati òprēmām
I.
1. opremljati: opremati vojsku, brod
2. pripravljati na pot: brzo svoje konje opremajte
3. pošiljati: oni svoje ljude opremaju u Carigrad
II. opremati se
1. opremljati se
2. pripravljati se na pot

oprémiti òprēmīm
I.
1. opremiti, opraviti, oskrbeti
2. pripraviti na pot
3. poslati
II. opremiti se
1. opremiti se
2. pripraviti se na pot

oprètiliti -īm dial. odebeliti se, zrediti se

opròstiti òprostīm
I.
1. odpustiti: oprostiti grijehe, grijehove
2. izpregledati, oprostiti: oprostiti kaznu, kome grešku
3. oprostiti: oprostiti koga od dužnosti, od rada
II. oprostiti se
1. oprostiti se: oprostiti se muka
2. posloviti se od koga: oprostiti se s kim; oprostiti se s životom umreti

oproštávati opròštāvām
I.
1. odpuščati
2. izpregledovati, oproščati
II. oproštavati se
1. oproščati se
2. poslavljati se

òpstati òpstanēm obstati, obdržati se, vzdržati: tko će pred njim opstati

òpučiti -īm
I.
1. napočiti: a kod zora opučila jasna
2. zbežati: opuči ona pred njim, a on za njom
3. pognati: opučiti konja
4. zlomiti: opučiti komu kosti, rebra
5. odtrgati: opučiti direk od čardaka
II. opučiti se
1. odpreti se: opučila se rana koja je bila zarasla
2. odtrgati se: opučila se stijena sa bedema