Franja

òmatoriti -īm (ijek., ek.) ostareti, postarati se: kad ljudi omatore

òmeknuti -nēm omehčati se: srce mu je omeknulo

omèkšati -ām
I.
1. omehčati: suzama omekšati tvrdi kamen
2. omehčati se: na ovaj plač omekšale bi tvrde stijene
II. omekšati se omehčati se: da se omekša tvrdo srce tvoje

omésti ométēm
I.
1. zmesti: pitanje ga je omelo
2. zadržati, biti zmoten: nisam još završio rukopis jer sam ometen drugim poslom
II. omesti se zmesti se: omeo se kao pile u kučinama

ométati òmēćēm
I.
1. mesti, mešati: stariji ometaju dijete da ne ide u školu
2. zadrževati, ovirati, motiti: ometati koga na putu, u izvodenju proizvodnog plana
II. ometati se mesti se, mešati se

òmicati -ičēm
I.
1. bežati: od njega pametan čovjek omiče
2. spuščati se: niz ljestvicu hitro omiče jedan mornar
3. omicati komu rogove ekspr. kazati komu fige
II. omicati se teči: vino se omiče samo jer je dobro; omiču mi se suze same kad se sjetim

omijèniti òmijenīm (ijek.) ob lunini meni prati; potem se perilo rado trga; če ima kdo strgano srajco, se za šalo reče: omijenio je košulje

òmiljeti -līm (ijek.), òmileti -līm (ek.) priljubiti se, prikupiti se: djeca su joj omiljela

omláditi òmlādīm
I. etn. na tepežni dan udariti koga s šibo in mu želeti: bodi mlad
II. omladiti se
1. pomladiti se
2. pognati mladje

òmraziti -īm
I.
1. omraziti, zasovražiti: omraziti koga; šta ti sve politika nije kadra da učini od ljudi, da ih otudi i da ih omrazi
2. spreti: omraziti koga s kim; ja sam sestru s bratom omrazila
II. omraziti se
1. postati komu mrzek, zoprn: kruh domaći brže se omrazi nego pomanjka
2. spreti se

òmrčiti -īm
I.
1. namazati, umazati s črnim: omrčiti ruke o lonac; ovdje Stanca omrče
2. ubiti: omrčiti koga puškom
II. omrčiti se umazati se s črnim: tko usekne svijeću prstima, omrči se

òmrknuti -nēm
1. zmračiti se: kad je noćca bila omrknula ko je nastala noč
2. doživeti večer, dočakati večer, zvečeriti se komu: daj, bože, mirno omrknuti, a zdravo osvanuti
3. zateti: omrkao sam u Ljubljani, osvanuo u Osijeku noč me je zatela v Lj.; žuri putnik da stigne kući i ne omrkne na putu da ga ne bi zatela noč na poti

omŕsiti òmr̄sīm
I.
1. nahraniti z nepostnim jedilom: jedanput on mene omrsi; blag je dan sutra, treba dečicu da omrsim
2. dobro založiti
3. pregrešiti se zoper post, prelomiti postno zapoved: ako li si koji post omrsio; uz časne poste sam omrsio, s Turcima sam mrsno večerao
4. z nepostnimi jedili umazati posodo, sklede, lonce
5. s tujo krvjo umazati si roke, ubiti koga: Nenad svoje omrsio ruke, a vuk oštre ostrvio zube
6. omrsiti uže biti obešen
7. omrsiti goveda dati živini soli za lizanje
8. ekspr. prestopiti, prekoračiti mejo: na liniji su se igrači gurali ... omrsio si, omrsio!
II. omrsiti se
1. na postni dan pojesti kaj nepostnega, od mesa
2. dobro se najesti mesnih jedil

omúdreti -rīm (ijek., ek.) spametovati se, postati moder: da ludi omudri

onemogúćiti -mògūćīm
I. onemogočiti: vi ste ga onemogućili u tom poslu vi ste ga v tem izpodnesli; tko je to nama onemogućio? kdo nam je prekrižal račune?
II. onemogućiti se onemogočiti se: onemogućiti se u društvu

onèsvjesnuti -nēm (ijek.), onèsvesnuti -nēm (ek.) onesvestiti se, omedleti

opáliti òpālīm
1. ožgati, opeči: crna sam jer me opalilo sunce
2. osmoditi: opaliti dlake, svinjče
3. požgati: opaliti varoš
4. sprožiti, ustreliti: opaliti pušku, iz puške
5. sprožiti se: puška nije opalila
6. ekspr. opiliti, udariti: opaliti komu šamar
7. požgati, uničiti: mraz je opalio cvijeće

òpariti òparīm
I.
1. opariti: opariti vrućom vodom
2. ošiniti, udariti: opariti konja bičem; ekspr. opariti komu šamar
II. opariti se
1. opariti se
2. opeči se

òpasati -šēm
I.
1. opasati: opasati sablju
2. prepasati: opasati nevjestu svilenim pojasom
3. obzidati, ograditi: opasati njivu zidom
4. ekspr. oborožiti: opasati koga hrabrošću, snagom
5. obrejiti: opasati kobilu
II. opasati se
1. opasati se: opasati se svilenom trakom
2. oborožiti se: opasati se hrabrošću, snagom

opèći opèčēm
I. opeči: opeklo ga sunce
II. opeći se
1. opeči se
2. zapeči se: opeklo se pile u jajetu kad ne može da prokljuva ljusku