Franja

Zadetki iskanja

  • bìglisati -išēm (gr. biglizo) gostoleti: slušam kako slavuj bigliše u žbunu
  • bìgot(a) m (fr. bigot) pooožnjak, bigotnež
  • bìgotan -tna -o pobožnjaški, bigoten: -a žena
  • bigotìzam -zma m bobožnjaštvo, bigotizem
  • bìgotnōst ž pobožnjaštvo, bigotnost
  • bȉiga ž (lat. bigae bigarum) bige, antični dvovprežnik
  • bȉijeg m (ijek.), bêg m (ek.) beg: udariti u biijeg spustiti se v beg; nagnati u biijeg neprijatelja zapoditi sovražnika v beg; nalaziti se u bijègu, u bégu; biijeg kapitala; gl. tudi beg, mn. begovi
  • bìjača ž (t. büjükanne) dial. babica, stara mati: djeca su se obradovala djedu i -i kad su došli
  • bijèda ž (ijek.), béda ž (ek.)
    1. beda, revščina, uboštvo: nekada su naši umjetnici umirali u -i
    2. nesreča, nadloga, nevolja: moga brata snašla velika bijeda; bijeda i nevolja velika nesreča; koja ti je bijeda kaj se ti je pripetilo; navući -u na vrat priti v nesrečo; izvući se iz -e; skinuti -u s vrata otresti se nesreče; bijeda bi je znala vrag si ga vedi!
    3. nadloga, križ: komarci su velika bijeda u blizini močvara
    4. beda, ničnost: sjaj i bijeda Hegelove filozofije
    5. kriva obdolžitev: što na ljude -e iznosite?
  • bȉjedan -dna -o (ijek.), bêdan -dna -o (ek.)
    1. beden, reven, ubog: bijedan narod preturio je mnoge nevolje
    2. nesrečen
    3. podel, nizkoten, obžalovanja vreden: baš je bijedan taj moj protivnik
  • bijèditi bȉjedīm (ijek.), béditi bȇdīm (ek.) po krivem obdolževati, dajati neresnične izjave, obrekovati, klevetati: bijediti koga kod vlasti da je buntovnik
  • bȉjednica ž (ijek.), bêdnica ž (ek.)
    1. bednica, revica, ubožica, nesrečnica
    2. hudobnica, bednica
    3. zastar. obrekljivka
  • bȉjednīk m (ijek.), bêdnīk m (ek.)
    1. bednik, revež, ubožec, nesrečnik
    2. podlež, hudobnež
    3. zastar. obrekljivec
  • bijèdnōst ž (ijek.), bédnōst ž (ek.)
    1. bednost, revnost, ubožnost
    2. nesrečnost
    3. podlost, nizkotnost
  • bijèđēnje s (ijek.), béđēnje s (ek.) obdolževanje, obrekovanje, klevetanje
  • bȉjel bijèla bijèlo (ijek.) gl. bio in bijeli
  • bijèlac -lca m (ijek.), bélac -lca m (ek.)
    1. belec, belokožec
    2. konj belec
    3. zool. belin: kupusni, glogov bijelac
    4. beljak: bijelac u jajetu
    5. bela odeja
    6. predmet bele barve (denar ipd.)
    7. ekspr. pravoslavni posvetni duhovnik, katoliški duhovnik, redovnik z belo kuto, dominikanec
  • bȉjelī -ā -ō (ijek.), bêlī -ā -ō (ek.) beli: -o mlijeko; noć nam dođe sa Vuka jednoga, danak bijeli braćo, sa drugoga; -a blitva bot. bela pesa; -a breberina bot. podlesna vetrnica, mimica; -a ćuba bot. meduljevina, dobrovita, dobrika; -a djeteljina, detelina bot. bela detelja; -a gorušica bot. bela gorčica; -a imela bot. bela omela; -a joha bot. bela jelša; -a kominika bot. mejičnik; -a lipa bot. srebrna lipa; -a perunika bot. florentinska perunika; -a rada bot. navadna pasja kamilica; -a repa bot. repa; -a topola bot. beli topol; -a vrba bot. bela vrba; bijeli bor bot. rdeči bor; bijeli dud bot. bela murva; bijeli gavez bot. navadni gabez; bijeli glog bot. beli trn; bijeli grab bot. beli gaber; bijeli jasen bot. veliki jesen; bijeli lom bot. togi srobot; bijeli luk bot. česen; bijeli rogoz bot. širokolistni rogoz; bijeli sljez, slez bot. navadni slez; bijeli šeboj bot. beli šeboj, zimska levkoja: bijeli tetrljan bot. navadni somrak; bijeli bun bot. bunika; bijeli cvijet, cvet med. belo perilo; -o drvo bot. brogovita; -o roblje; Bijela kuća u Washingtonu; -a kosa pod stare dane; bijeli ugljen vodna moč za pogon elektrarn; -a vrana bela vrana, izjema, redkost; -o vino; Bijelo, Belo more Belo morje; -e plesti obsedeti, ostati samica; biti na -om hljebu biti pred justifikacijo; crno na -o črno na belem, pismeno; čuvati -e pare za crne dane varčevati, štediti za čas pomanjkanja; u po -a dana sredi dneva, ob belem dnevu; ne reći ni -e ni crne ne črhniti ne bele ne črne
  • bijèliti bȉjelīm (ijek.), béliti bêlīm (ek.)
    1. beliti: bijeliti platno; godine bijele kosu; bijeliti kuću krečom; mjesec je bijelio lišće
    2. dial. ličkati, kožuhati: bijeliti kukuruz
    3. lupiti, beliti: bijeliti jabuku, bukvu
    4. ekspr. umivati: bijeliti lice, noge
    5. ne bijeliti zuba ne črhniti besedice
    6. beliti, belo barvati: djevojka se bijeli da bi bila ljepša
  • bȉjelj m (ijek.), bêlj m (ek.) volnena odeja: noge pružaj dokle bijelj zapovijeda