Franja

kȍn m dial., v izrazu: òd kona dò kona od začetka do konca; od iskona prav od začetka

kȍrice kȍrīcā ž mn.
1. nožnica: izvaditi mač iz korica
2. platnice: korice noža, knjige; pročitati knjigu od korica do korica prebrati knjigo od prve do zadnje strani

kȍrijen m (ijek.), kȍrēn m (ek.)
1. koren, korenina: puštati, hvatati -e; uhvatiti dubokog -a globoko se ukoreniniti; iščupati što s -om izpuliti s korenino vred; podsjeći čemu korijen; presjeći što u -u presekati v korenini; iz -a izmijeniti, promijeniti temeljito zamenjati, spremeniti; vući korijen od koga izvirati od koga; zatrti u -u zatreti v korenini, popolnoma uničiti
2. lingv. koren, besedni koren: rad je korijen porodici radnik, radnica, raditi, radnja, zarada, predradnik, radionica itd.
3. koren: korijen jezika, ruke, dlake, zuba
4. mat. koren: kvadratni, kubni korijen; izvući, vaditi korijen broja 25

krâk m, mest. u kráku, mn. krâci in krákovi
1. krak: dugi krakovi u čovjeka; noga u raka zove se krak, a u žabe batak; pružiti krake pohiteti
2. krak, del rogovile: kraci šestara; krak rijeke, reke
4. odcep: krak druma, željezničke pruge
5. miješati, mešati krake s jačim od sebe meriti se z močnejšim od sebe

krèvet m, krȅvet m (t. kerevet, ngr. karavváti) postelja: praviti krevet postiljati; ići u krevet; leći u krevet; čuvati krevet biti bolan; odvojiti se od stola i -a ločiti se od mize in postelje

kr̀stiti -īm, impf. kr̀štāh -āše in kr̀šćāh -āše, del. kȑšten -a
I.
1. krstiti: krstiti dijete, ekspr. krstiti vino; besposlen pop i jariće krsti v brezdelju človek tudi nespametne reči počne
2. spreobračati: krstiti koga
II. krstiti se
1. dati se krstiti: bio je musliman, pa se krstio
2. sprejeti krščanstvo: kada su se naši preci krstili
3. križati se: krstiti se desnom rukom, sa četiri prsta (biti katolik), sa tri prsta (biti pravoslavec); krstiti se od čuda križati se od začudenja; krstiti se u čudu
4. ekspr. imenovati se: ova gospoda se krste gnjavatorima

krȕh m, mn. krȕhovi kruh: crni, bijeli, beli kruh; pšenični kruh; nasušni, svagdanji, svagdašnji kruh vsakdanji kruh; dobar kao kruh zelo dober; doći do svoga -a; biti bez korice -a; ići trebuhom za -om; živjeti o svom -u i ruhu biti samostojen, živeti od svojih žuljev; preko pogače tražiti -a ne biti zadovoljen z dobrim, marveč zahtevati še boljše; tuđi je kruh gorak tuji kruh je grenek; što je odviše, ni s -om ne valja kar je preveč, še s kruhom ni dobro

Kùlin bân Kulin ban, bosenski vladar ob koncu 12. in v zač. 13. st.: pričati što od Kulina bana pripovedovati kaj od najstarejših časov, na dolgo in široko; to je bilo za Kulina bana to je bilo v davni preteklosti; Kulinova isprava (19. VIII 1189)

líce s
1. obraz: izraz -a; lijepo lice; ljepuškasto, lepuškasto, blijedo, bledo, umilno lice; reći komu istinu u lice; po -u se poznaje pijanac; praviti kiselo lice; gledati smrti u lice; tanjir sa dva -a dvoličnež; jesti hljeb svoj u znoju -a svoga
2. lice: niz -a se okliznula vrela, krupna suza
3. oseba: došlo je svega jedno lice; vojno, civilno, nepoznato, sumnjivo, službeno lice; glagolsko lice; kategorija -a postoji u ličnim i pridjevnim zamjenicama i u glagolima
4. lice: lice zemlje; na -u mjesta na mestu
5. lice, prava stran: lice i naličje; lice tkanine, novca
6. fasada: lice građevine
7. s -a od spredaj; -em na Božić tik pred božičem

lòpata ž lopata: kopati -om; lopata na vodeničnom točku; kad lopata zazvoni nad glavom ko bo prišla smrt; dok ih lopata ne razdvoji dokler ju ne bo smrt ločila; biti nekome metla i lopata biti izkoriščan od koga

lòza ž, tož. lȍzu, mn. lȍze lózā
1. trta: obrezivati -u; saditi, kalemiti -u; vinova loza vinska trta; divlja loza gl. vinjaga; američka loza ameriška trta
2. trta, rozga: loza graha, bršljana
3. bijela (bela) loza srobot, Clematis vitalba
4. rod, potomstvo: loza Nemanjića, Celjskih grofova, Trpimirovića; muška, ženska loza; sveta loza rodovina, ki ima od davnih časov po kakega duhovnika v sorodstvu
5. vijakov navoj

mȃh mâha m, mest. u máhu, mn. máhovi
1. mah, zamah: odbijati -ove
2. trenutek, mah: u prvi mah nitko, niko nije znao
3. krat: u tri -a sam pokušao; tamo sam bio u dva -a
4. davati -a spodbujati; na -ove od časa do časa; vjetar duva na -ove veter piha sunkovito, zdaj pa zdaj; uzeti -a razširiti se, prevladati; na sav mah z vso silo

malòća ž
1. malost, neznatnost: pomisli, čovječe, na svoju -u
2. poznajem ga od -e poznam ga od mladih nog

milòsrdnīk m
1. usmiljeni brat
2. usmiljeni gospod: izmoliti milost od gospoda -a izprositi milost od usmiljenega boga

mnògulja ž: ne daju rogulje nego -e prava korist je od veliko krav

mòmak -mka m, zval. mȏmče, mn. mòmci in mȏmci momákā
1. fant: mator momak; kršan momak korenjak
2. ženin: momak i mladica
3. služabnik, hlapec: kapetanov momak
4. momak od oka fant od fare
5. mn. mòmci moštvo, vojaki

mòtika ž
1. motika: kopati -om kopati z motiko; kad motika zazvoni nad glavom ko bo prišla smrt; od kolijevke do -e od zibelke do smrti; hljeb bez -e lahek zaslužek; kad se digne kuka i motika ko se bo vzdignilo, kar leze in gre
2. pog. ploščinska mera, kolikor kopač na dan skoplje: motika vinograda, njive, livade

mr̀tvilo s
1. mrtvilo: prenuti iz -a narodne mase; na sastanku je vladalo mrtvilo
2. zimsko mrtvilo u prirodi zimsko spanje narave
3. smrtno spanje: probuditi koga iz -a
4. pogrebščina: dođi ti meni na mrtvilo
5. kočno mrtvilo otrplost od strahu, katapleksija

nacàkliti nàcaklīm spolirati, poleščiti, pološčiti: suzama nacakljene oči oči, ki se svetijo od solza

náći nȃđēm oni nâđū, náđi, náđoh náđe, nàšao nàšla, nâđen -a
I.
1. najti: naći iglu u slami, dobra prijatelja, sobu za spavanje, koga u životu, utjehe u radu
2. doleteti: velika nas žalost nađe danas
3. imeti za: naći za dobro, za potrebno, za shodno
4. ugotoviti, priti do spoznanja: ona je našla da to nije dobro
5. pasti: našla je kiša, našao je snijeg
6. da ne nađe od mene ne želim, da bi od mene prišla nanj nesreča; da od boga nađeš naj ti bog pomaga!, bog pomagaj!; to nisam našao na putu tega nisem pobral na cesti; ob gostiteljevem pozdravnem nagovoru: dobar dan, gost odgovori: bolje vas našao
II. naći se
1. najti se: dobri se ljudi svugdje nađu
2. znajti se: ja se ne umijem naći; on se nađe u neprilici znašel se je v zadregi; naći se u čudu začuditi se
3. biti v pomoč: gledaj da mu se nađeš kad mu što zatreba; nešto sam skupila da mi se nađe da bom imela kaj v roke vzeti, kadar bo treba
4. roditi se: našlo se muško dijete
5. čutiti se: naći se uvrijeđenim čutiti se užaljenega
6. ti si se našao da to kažeš ti si upaš to reči