Franja

zâtoka ž zalivček v reki ali morju: leš nadoše u jednoj zatoci

závjes m (ijek.), záves m (ek.)
1. gl. zavjesa
2. tančica
3. platneno ali sukneno vrhnje oblačilo muslimank, gl. zar
4. pregrinjalo

zȁžara ž jutranja ali večerna zarja

zelénac -nca m
1. rečna ali jezerska gladina, kjer je voda lepo zelena
2. konj zelenkasto sive barve, konj zelenko

zùbūn -úna m (t. zybyn, ar.) zubun, v ljudski noši moški ali ženski suknjič s kratkimi rokavi, ali brez rokavov

žètvārka ž
1. žanjica
2. ob žetvi zrela hruška ali jabolko

žéželj m
1. kol, h kateremu je privezan ovčarski pes; palica namesto verige ali vrvi, s katero je privezan pes: biti ljut kao pas u žeželju
2. gorjača, batina

žȉto s, mn. žìta, rod. žítā
1. žito: jaro, ozimo žito; strno žito
2. kuhana pšenica, ki jo jedo na sedmini ali slavi
3. proso
4. raditi nešto ispod -a delati kaj zahrbtno, na skrivnem

žlȉčārka bijela, bela zool. navadna ali bela žličarka, Platalea leucorodia

b s neskl., druga črka latinične abecede ter druga črka cirilske in glagolske azbuke; malo b, veliko B; črka b ali B označuje, da je nekaj drugo po vrsti: razred b, tačka b, hotel kategorije B; abonma reda B; vitamin B; v algebri znamenje za splošno število (b), v geometriji znamenje za daljico (b) in točko B lika ter stranico (b), v glasbi pomeni ton b za polton znižani ton h; B-dur, b-mol; v šahu b-linija; v fiz. znamenje za bel, v kem. simbol za element bor (B)

bèzok -a -o
1. brez enega očesa
2. slep; -ōst ž delna ali popolna slepota

bôjse, bòjse prisl., dial. morebiti, morda, najbrž, lahko da: da te bojse nisam što uznemirio da te morebiti nisem vznemiril; to bi bilo suviše obično i, bojse, ispod dostojanstva tvoga in najbrž pod častjo tvojo; uzdiše li, pominje li dragu, ili, bojse, i ne haje za me ali pa lahko da ne mara zame

cȉpa ž zool., cipa, Anthus; cipa smeđa zool. mala ali travniška cipa, Anthus pratensis

cȉpica ž zool. cipica: cipica livadna zool. mala ali travniška cipa, Anthus pratensis; cipica poljska zool. rjava cipa, Anthus campestris; cipica vodarica zool. vriskarica ali obvodna cipa, Anthus spinoletta; cipica prugasta zool. drevesna cipa, Anthus trivialis

cr̂n cŕna cŕno, dol. cr̂nī -ā -ō, komp. cȑnjī -ā -ē
1. črn: crn kao ugljen; -a kava kafa; -a noć, zloba, odjeća, odeća; -i kruh, hljeb, hleb; -i petak; cr̂nā borza, cr̂na berza; gledati što kroz -e naočare; -i oblaci se nadvijaju bliža se nesreča; dobiti što -o na bijelo, na belo dobiti kaj črno na belem
2. zoprn, gnusen: taj je čovjek zaista crn po zlu koje čini
3. crn mu obraz! sram ga bodi!
4. -i dud bot. črna murva; -i glog bot. črni trn; -i luk bot. čebula; -i orao zool. planinski ali zlati orel; -i štap bot. črnoga; -a bokvica gl. ranilist; -a bolest bot. snet: -a čemerika bot. črna čemerika; -a divizma bot. črni lučnik; -a džigerica anat. jetra; -i metali; -a rotkva bot. črna redkev; -a topola bot. črni topol; -a trešnja češnja hrustavka; -o zlato premog; u -o zaviti koga pripraviti komu veliko žalost; Crna Gora; Crno more; Skopska Crna gora; Crni Đorđe

čemu daj. od što, šta čemu, čemur: da li se tu treba čemu čuditi; to je ono čemu se ja čudim to je tisto, čemur se čudim; je li to čemu je to za kaj, ali to kaj velja

dànas prisl. danes: danas jesmo, sutra nismo; danas je bilo oblačno; danas će se navršiti godina od posljednjeg sastanka; danas sam prvi put u ovome gradu; danas-sutra danes ali jutri, kmalu, v najkrajšem času; dan-danas dandanes

dȅsetero v edn. neskl.; mn. deseteri -e -a desetero: od desetero njih othrani se petoro od desetih se jih je vzredilo pet; mogao bi nadvladati deset ljudi kao desetero male djece lahko bi premagal deset ljudi kot deset otro; desetero seoske djece skupilo se oko tihe crkvice deset vaških otrok se je zbralo okrog tihe cerkvice; na kuli desetero vrata na stolpu je desetero vrat; desetero čeljadi deset ljudi različnega spola ali starosti; njih desetero

dȅsetori -e -a deseteri: desetori radnici deset različnih vrst ali skupin delavcev

devedèsetero, devedèsetoro v edn. neskl., mn. devedèseteri -e -a, devedèsetori -e -a devetdeset: njih devedesetoro devetdeset oseb različnih po spolu ali starosti