Franja

ìzjesti ìzjedēm (ijek., ek. tudi izesti)
I.
1. pojesti: dok čovjek s čovjekom tovar soli ne izjede, ne može ga poznati; ribe su ga u moru izjele; dosta sam ja u vas soli i hljeba izio (i hleba izjeo); u slast izjedoh ovaj komad pogače
2. odjesti, utrgati: izjede mi od zarade
3. izčrpati: ranije su mislili da kukuruz izjede zemlju gore od drugoga žita
4. razjesti: rda s vremenom i gvožde izjede
5. opikati: izjedoše nas komarci, buhe
6. izjesti batine biti tepen; izjesti vatru biti hudo ozmerjan; kuga ga izjela, da bog da daj bog, da bi ga kuga pobrala; izjeo vuk magare volk je raztrgal osla = zgodilo se je nekaj hudega, toda za to se nikdo ne zmeni, nikomur ni mar
II. izjesti se
1. pojesti se, požreti se: najbolje bi bilo sve pauke stjerati u veliku prostoriju, neka se medusobno izjedu
2. obrabiti se: šta vi radite kada se poluga na koturu izjede
3. ekspr. sunce se izjelo sonce je mrknilo

r̀đa ž, tož. ȑđu, mn. ȑđe
1. rja: rđa jede gvožde; od -e razjedena posuda
2. žitna rđa bot. žitna rja
3. mjedena rđa zeleni volk
4. nadloga, nesreča: neimućna bijaše kuća njegova, siromašna moja, rđa nas je trla i jedne i druge
5. malopridnež, hudobnež: nisi u stanju da pronađdeš koja to rđa vezirski posao kvari

vùčāk -áka m
1. zool. brancin, luben
2. psoglavi vučak zool. volk vrečar, Thylacinus cynocephalus