-
kòšava ž košava, vzhodni ali jugovzhodni veter v našem Podonavju
-
kozòder m
1. kozoderec
2. dial. močan veter, ki ugonablja koze
-
lȅmēz m drog, žrd, s katero pritrde v kopi, kopici seno, slamo, da veter ne raznaša kopice
-
lemèzati -ām
I.
1. z drogom pritrditi kopo, kopico sena, slame, da je veter ne raznaša: zbog vetra seno lemezati
2. biti, tolči, mlatiti, tepsti z "lemezom": lemezati znači tući koga debelim štapom; lemeza ga kao vola u kupusu
II. lemezati se medsebojno se tepsti: bokseri se lemezali i u isto vreme strašno grdili i častili
-
nȍćnīk m
1. ekspr. nočni popotnik
2. ponočnjak: veseljak, pjevač i noćnik
3. nočni veter
4. nočni čuvaj
5. somnambulist, mesečnik
6. bot. večerna krasotica, Mirabilis
-
òdmorac -ōrca m odmorski veter
-
ôštro s (it. ostro, lat.) južni veter v Primorju
-
pàlčina ž suh južni veter, ki požiga rastlinje
-
podsunčànīk -íka m dial. zahodnik, zahodni veter
-
razvigórac -rca m spomladanski veter v Hercegovini: razvigorac je proljetni vjetar koji duva sa svih strana
-
sjevèrnjāk -áka m (ijek.), sevèrnjāk -áka m (ek.)
1. severnjak
2. severni veter
-
smȍrac -ôrca m mornik, morščak, veter z morja
-
smȕta ž
1. veter s snegom
2. m, ž zmedenec -nka
-
šìločina ž hud, močan veter široko
-
šìlok m, mn. šìloci šìlōkā (ben. sciloco) veter široko: dan za danom isti šilok, isti dažd
-
šìroko -oka m (it. scirocco, ar.) meteor. široko, topel južni ali jugozahodni veter
-
tòplīk -íka m topel južni veter, toplek
-
tramùntāna ž (it. tramontana) dial. tramontana, severni veter v primorju in severni Italiji
-
trȅšajica ž (it. tresso) dial. severni veter okrog Trogira
-
vijògor m ljudsko
1. gorski veter
2. pomladanski veter, ki naredi, da ozelenijo gozdovi
3. iznad -a na vrhu gore