Franja

píljār -ára m (t. pîlever, perz.) branjevec, kdor prodaja sadje, zelenjavo, svoje pridelke v lokalu

pòdržnīk m dial. kdor nima svoje zemlje, najemnik na tuji zemlji

polèžati -īm
1. poležati: vi tu poležite dok se ne vratim
2. poleči: kad poleži pšenica
3. ekspr. odsedeti svoje v ječi: i zatvor je za ljude, pa i da poležiš koji dan, neče ti srma opasti ne bo ti padla krona z glave

prèslišati -ām
I.
1. izprašati: preslišati daka
2. zaslišati: sigurno će nas malo preslišati, pa kući
II. preslišati se preizkusiti svoje znanje: i uz kavu se presliša još nekoliko puta što mu valja reći

preslišávati -slìšāvām
I. izpraševati, zasliševati
II. preslišavati se preizkušati svoje znanje

prìhvatiti -īm
I.
1. prijeti: prihvatiti koga rukom, za ruku, komu šešir
2. sprejeti: prihvatiti prijedlog, predlog, gosta, borbu, pomoć, prijateljske dobre želje
3. sprejeti, akceptirati: prihvatiti mjenicu
4. prestreči: prihvatiti nekoliko pahuljica
5. sprejeti izziv: prihvatiti rukavicu
6. pomagati komu: prihvatiti koga
7. odzdraviti komu: prihvatiti kome boga, dobro jutro, pozdrav
8. uslišati: prihvatiti čiju molbu
9. prihvatiti dušu, goli život okrevati, popraviti se, okrepčati se: donesi mu rakije, hljeba, neka čovjek dušu prihvati, da prihvati goli život
10. prevzeti v svoje roke: prihvatiti sve u svoje ruke
11. prihvatiti šalu na šalo odgovoriti s šalo, razumeti šalo
II. prihvatiti se
1. lotiti se: prihvatiti se posla, zanata, pera
2. prihvatila ga se sreća sreča mu je naklonjena

prìorac -ōrca m zgod. v Bosni poljedelec, ki je poleg svoje obdeloval še tujo zemljo in za to dobival plačilo po pogodbi

provjekòvati -vjèkujēm (ijek.), provekòvati -vèkujēm (ek.) preživeti svoje dni

prozanátiti -zànātīm ekspr. opraviti svoje, svojo nalogo: sati biju tek da prozanate; hajde da prozanatimo

sermìjāš -áša m kdor prodaja svoje izdelke, pridelke na sejmu

stȑmoglēđa m, strmògleđa m kdor previdno gleda pred svoje noge

tòmiti tòmīm
I. pritiskati, dušiti
II. tomiti se pridrževati se, krotiti svoje želje, zahteve: on se morao tomiti da ne učini što gore

troškáriti se tròškārīm se kriti svoje materialne potrebe, zapravljati: od očeva kapitala on se troškario; kako je imao nekoliko zavezanih groša, on se troškario dan-dva

usvájati ùsvājām
1. sprejemati, jemati za svoje: usvajati tude mišljenje
2. adoptirati, posvajati

usvòjiti ùsvojīm
1. sprejeti, vzeti za svoje: usvojiti tude mišljenje, čije predloge, razloge, zakon
2. posvojiti, adoptirati

bàška (t. baška)
1. prisl. posebej, ločeno: on živi baška od svoga oca; zatim je njih razmjestio baška momke i baška djevojke
2. neskl. prid. poseben, drugačen: svako selo baška adet vsaka vas ima svoje navade
3. baška je gazda, a baška je njegov odnos prema radnicima eno je gospodar, drugo pa njegov odnos do delavcev

blâgo s
1. zaklad, bogastvo, premoženje: tu ti djeda blago zakopao tu uveljavi svoje sposobnosti
2. zadovoljstvo: igra bješe jedino mi blago
3. živina: sitno blago drobnica; krupno blago goveja živina; živo blago živina; blago cara Radovana nedostopno, nedosegljivo bogastvo

bòstan m (t. bostan, perz.)
1. skupno ime za dinje in lubenice
2. vrt za dinje in lubenice
3. dial. vrt, cvetličnjak: uranila u zelenu bašču, zalijeva po -u cvijeće; u Bugarskoj gaje u -ima ruže
4. on je obrao svoj bostan ta je končal svoje

čevr̀ntija ž (t. čevirinti)
1. vrtenje, obračanje: okreće se u -u obrača se na mestu, okoli svoje osi
2. vrtinec, cmrk: ogromne -e ili vrtlozi u Đerdapu

čkâlj čkálja m bot. kozjica, Onopordum: trijebiti, trebiti čkalj na svojoj njivi brigati se za svoje zadeve, pometati pred svojim pragom