Franja

Zadetki iskanja

  • izbùktjeti -tīm (ijek.), izbùkteti -tīm (ek.)
    I. splameneti, zgoreti: u njemu izbukti sav goropadni bijes
    II. izbuktjeti se vzplameneti, zanosno reči: to pitanje riješit će se ne kako je komu po volji, nego kako biti mora, izbukti se moj prijatelj
  • ìzjecati -ām
    I. med ihtenjem reči: jedva je to izjecala
    II. izjecati se naihteti se
  • kojèšta koječèga zaim.
    1. razno, razne reči: razgovarali smo o koječemu
    2. marsikaj: u toku razgovora naišli smo na koješta nepoznato na marsikaj neznanega
    3. ekspr. neumno, neumnosti: ne govori koješta
    4. ekspr. nedostojne reči: žena mu radi koješta kad on nije kod kuće
  • kr̀ndija ž (t. kyrynty, kyryndy) nered, brez reda nametane reči: cijela krndija po sobi
  • mìrbožiti se -īm se poljubiti se in reči: "Mir božji!", gl. mirbožati se
  • nàduti nȁdmēm
    I.
    1. napihniti: naduti obraze
    2. napeti: naduti žile na vratu
    3. odsekati, ostro reči: dajem ga u popove, nadme majka oholo
    II. naduti se
    1. napihniti se: naduo mu se prsni koš
    2. zabuhniti: oči mu se nadule
    3. ošabno se napihniti: baš se naduo
    4. razdivjati se: gadan vjetar nadu se sa ulice; nadula se bura; k tomu se valovi nadmu
    5. ekspr. napihniti se, odebeliti se: kesa mu se nadula od dukata
  • nàšastār m zastar. inventar, seznam reči, imetja: u -u iza smrti Valvazorove spominje se i svežanj Vitezovićevih pisama
  • obijèliti òbijelīm (ijek.), obéliti òbēlīm (ek.)
    1. belo pobarvati, pobeliti: obijeliti lice bijelom bojom
    2. pobeliti: obijeliti kuću spolja i iznutra, snijeg je obijelio polja
    3. ekspr. reči dobro besedo: nemojte ga ocrniti, nego ga obijelite; ni zuba ne obijeliti besedice ne črhniti
  • ogovòriti ogòvorīm reči kaj zoper koga; ogovoriti koga; tko drugoga ogovori, paklenoj jami dvori
  • pobàšiti pòbašīm dial. reči da ni, zanikati
  • potvòriti pòtvorīm
    1. obdolžiti: oprosti mi što sam pod teškijem mukama lagao i prave ljude potvorio
    2. obreči, reči kaj zoper koga
  • prebáciti prèbācīm
    I.
    1. vreči čez: prebaciti kamen preko rijeke, preko krova
    2. vreči predaleč: prebaciti metu
    3. vreči dlje kot drugi: jednom baci, svima dobaci, drugom baci te svih prebaci
    4. predejati: prebaciti teret iz jednog čamca u drugi
    5. ogrniti: prebaciti ogrtač
    6. pretakniti, premakniti: prebaciti kaiš sa slobodnog na radni kaišnik
    7. preklopiti: prebaciti telefonsku liniju
    8. prekrižati, dati križem: prebaciti nogu preko noge
    9. prestaviti: prebaciti trupe iz jednog mjesta na drugo, s desnog krila na lijevo
    10. preseči: prihodi su prebacili rashode; ove godine plan smo prebacili; kupac je platio koliko je bilo pogodeno, i prebacio je odredenu sumu
    11. ekspr. dopolniti: djevojka je sasvim mlada, jedva je prebacila sedamnaestu
    12. pretrpeti: u ratu smo mnogo toga prebacili preko glave
    13. očitati: to su nama prebacili; nemaš sebi šta prebaciti
    14. prebaciti prvi san odspati prvo spanje
    II. prebaciti se
    1. vreči se čez
    2. prestaviti se, priti: nakon dvije godine robovanja pobjegao je i sretno se prebacio u naš odred
    3. preiti: prebaciti se preko rijeke
    4. prekucniti se: zaigralo mu srce, pljesnuo u dlanove, prebacio se po dva, po tri puta kao ludi derančić
    5. pretirati, reči preveč: neću se prebaciti ako reknem da su od izloženih slika nove škole obično polovina simbolično prikazane
    6. skisati se, cikniti, pokvariti se: vino se prebacilo
  • sèisānka ž torba, v kateri so raznovrstne reči, kakor v tovoru na seisani
  • vèdrāš -áša m, vedàšina ž zastar. starina, stare reči
  • čāst ž mest. u části, orod. čâsti, čâšću, mn. čâsti, rod. částī, daj. částima
    1. čast: lična čast; uvreda -i; doći do visoke -i; dirnuti u čiju čast reči kaj komu čez čast; steći čast svojim djelima
    2. čast, poštenje: izgubiti čast
    3. spoštovanje, počastitev: biti u -i; iskazivati, odavati komu čast Zbornik u čast Đure Daničića, Vatroslava Jagića Zbornik v počastitev
    4. pogostitev: prirediti čast svojim prijateljima; pozvati koga na čast
    5. djevojačka čast dekliška nedolžnost; na čast mu njegovo imanje hvala lepa za njegovo imetje; časti mi pri moji časti; sud časti častno razsodišče; s kim imam čast govoriti; polje -i bojišče, polje časti
  • drvenàrija ž suha roba: on gradi vedrice, kace, gotovo svaku -u; ne razumijem se ja u toj -i ne razumem se na te reči; stanovnici se većinom bave -om prebivalci se pečajo z izdelovanjem suhe robe
  • gȕsle gȕsālā ž mn.
    1. gusle, ljudsko glasbilo pri Srbih, Hrvatih in Črnogorcih: gusle javorove
    2. gosli, violina; to su stare gusle ekspr. to so stare, znane reči
  • krîv kríva krívo, dol. krîvī -ā -ō
    1. kriv, neraven: -a linija; -e noge; ispravljati -u Drinu počenjati nekaj nesmiselnega
    2. kriv, poševen, nagnjen: -i toranj u Pisi; kuća stoji -o
    3. kriv, napačen: -a vjera, mjera, zakletva; -i novac ponarejen denar; pokucati na -a vrata; to si krivo uradio; slali ste na -u adresu; učiniti -i korak; ići -im putem; biti na -om putu; zavoditi koga na -i put zapeljevati koga na napačno pot; -o ogledalo
    4. kriv: kriv čemu, za nešto; ti si -a što nismo na vrijeme došli; ni kriv ni dužan čisto nedolžen, prav nič kriv; ne može se reći -e na nj ničesar slabega se ne more reči o njem; gledati na što -im okom z nezaupanjem gledati na kaj; -a je lijevča (levča) gl. lêvča, lȉjevča
  • kȑpica ž krpica, cunjica: prišiti nekome -u reči komu kaj neprijetnega
  • kr̀stiti -īm, impf. kr̀štāh -āše in kr̀šćāh -āše, del. kȑšten -a
    I.
    1. krstiti: krstiti dijete, ekspr. krstiti vino; besposlen pop i jariće krsti v brezdelju človek tudi nespametne reči počne
    2. spreobračati: krstiti koga
    II. krstiti se
    1. dati se krstiti: bio je musliman, pa se krstio
    2. sprejeti krščanstvo: kada su se naši preci krstili
    3. križati se: krstiti se desnom rukom, sa četiri prsta (biti katolik), sa tri prsta (biti pravoslavec); krstiti se od čuda križati se od začudenja; krstiti se u čudu
    4. ekspr. imenovati se: ova gospoda se krste gnjavatorima