izbùktjeti -tīm (ijek.), izbùkteti -tīm (ek.)
I. splameneti, zgoreti: u njemu izbukti sav goropadni bijes
II. izbuktjeti se vzplameneti, zanosno reči: to pitanje riješit će se ne kako je komu po volji, nego kako biti mora, izbukti se moj prijatelj
Zadetki iskanja
- ìzjecati -ām
I. med ihtenjem reči: jedva je to izjecala
II. izjecati se naihteti se - kojèšta koječèga zaim.
1. razno, razne reči: razgovarali smo o koječemu
2. marsikaj: u toku razgovora naišli smo na koješta nepoznato na marsikaj neznanega
3. ekspr. neumno, neumnosti: ne govori koješta
4. ekspr. nedostojne reči: žena mu radi koješta kad on nije kod kuće - kr̀ndija ž (t. kyrynty, kyryndy) nered, brez reda nametane reči: cijela krndija po sobi
- mìrbožiti se -īm se poljubiti se in reči: "Mir božji!", gl. mirbožati se
- nàduti nȁdmēm
I.
1. napihniti: naduti obraze
2. napeti: naduti žile na vratu
3. odsekati, ostro reči: dajem ga u popove, nadme majka oholo
II. naduti se
1. napihniti se: naduo mu se prsni koš
2. zabuhniti: oči mu se nadule
3. ošabno se napihniti: baš se naduo
4. razdivjati se: gadan vjetar nadu se sa ulice; nadula se bura; k tomu se valovi nadmu
5. ekspr. napihniti se, odebeliti se: kesa mu se nadula od dukata - nàšastār m zastar. inventar, seznam reči, imetja: u -u iza smrti Valvazorove spominje se i svežanj Vitezovićevih pisama
- obijèliti òbijelīm (ijek.), obéliti òbēlīm (ek.)
1. belo pobarvati, pobeliti: obijeliti lice bijelom bojom
2. pobeliti: obijeliti kuću spolja i iznutra, snijeg je obijelio polja
3. ekspr. reči dobro besedo: nemojte ga ocrniti, nego ga obijelite; ni zuba ne obijeliti besedice ne črhniti - ogovòriti ogòvorīm reči kaj zoper koga; ogovoriti koga; tko drugoga ogovori, paklenoj jami dvori
- pobàšiti pòbašīm dial. reči da ni, zanikati
- potvòriti pòtvorīm
1. obdolžiti: oprosti mi što sam pod teškijem mukama lagao i prave ljude potvorio
2. obreči, reči kaj zoper koga - prebáciti prèbācīm
I.
1. vreči čez: prebaciti kamen preko rijeke, preko krova
2. vreči predaleč: prebaciti metu
3. vreči dlje kot drugi: jednom baci, svima dobaci, drugom baci te svih prebaci
4. predejati: prebaciti teret iz jednog čamca u drugi
5. ogrniti: prebaciti ogrtač
6. pretakniti, premakniti: prebaciti kaiš sa slobodnog na radni kaišnik
7. preklopiti: prebaciti telefonsku liniju
8. prekrižati, dati križem: prebaciti nogu preko noge
9. prestaviti: prebaciti trupe iz jednog mjesta na drugo, s desnog krila na lijevo
10. preseči: prihodi su prebacili rashode; ove godine plan smo prebacili; kupac je platio koliko je bilo pogodeno, i prebacio je odredenu sumu
11. ekspr. dopolniti: djevojka je sasvim mlada, jedva je prebacila sedamnaestu
12. pretrpeti: u ratu smo mnogo toga prebacili preko glave
13. očitati: to su nama prebacili; nemaš sebi šta prebaciti
14. prebaciti prvi san odspati prvo spanje
II. prebaciti se
1. vreči se čez
2. prestaviti se, priti: nakon dvije godine robovanja pobjegao je i sretno se prebacio u naš odred
3. preiti: prebaciti se preko rijeke
4. prekucniti se: zaigralo mu srce, pljesnuo u dlanove, prebacio se po dva, po tri puta kao ludi derančić
5. pretirati, reči preveč: neću se prebaciti ako reknem da su od izloženih slika nove škole obično polovina simbolično prikazane
6. skisati se, cikniti, pokvariti se: vino se prebacilo - sèisānka ž torba, v kateri so raznovrstne reči, kakor v tovoru na seisani
- vèdrāš -áša m, vedàšina ž zastar. starina, stare reči
- čāst ž mest. u části, orod. čâsti, čâšću, mn. čâsti, rod. částī, daj. částima
1. čast: lična čast; uvreda -i; doći do visoke -i; dirnuti u čiju čast reči kaj komu čez čast; steći čast svojim djelima
2. čast, poštenje: izgubiti čast
3. spoštovanje, počastitev: biti u -i; iskazivati, odavati komu čast Zbornik u čast Đure Daničića, Vatroslava Jagića Zbornik v počastitev
4. pogostitev: prirediti čast svojim prijateljima; pozvati koga na čast
5. djevojačka čast dekliška nedolžnost; na čast mu njegovo imanje hvala lepa za njegovo imetje; časti mi pri moji časti; sud časti častno razsodišče; s kim imam čast govoriti; polje -i bojišče, polje časti - drvenàrija ž suha roba: on gradi vedrice, kace, gotovo svaku -u; ne razumijem se ja u toj -i ne razumem se na te reči; stanovnici se većinom bave -om prebivalci se pečajo z izdelovanjem suhe robe
- gȕsle gȕsālā ž mn.
1. gusle, ljudsko glasbilo pri Srbih, Hrvatih in Črnogorcih: gusle javorove
2. gosli, violina; to su stare gusle ekspr. to so stare, znane reči - krîv kríva krívo, dol. krîvī -ā -ō
1. kriv, neraven: -a linija; -e noge; ispravljati -u Drinu počenjati nekaj nesmiselnega
2. kriv, poševen, nagnjen: -i toranj u Pisi; kuća stoji -o
3. kriv, napačen: -a vjera, mjera, zakletva; -i novac ponarejen denar; pokucati na -a vrata; to si krivo uradio; slali ste na -u adresu; učiniti -i korak; ići -im putem; biti na -om putu; zavoditi koga na -i put zapeljevati koga na napačno pot; -o ogledalo
4. kriv: kriv čemu, za nešto; ti si -a što nismo na vrijeme došli; ni kriv ni dužan čisto nedolžen, prav nič kriv; ne može se reći -e na nj ničesar slabega se ne more reči o njem; gledati na što -im okom z nezaupanjem gledati na kaj; -a je lijevča (levča) gl. lêvča, lȉjevča - kȑpica ž krpica, cunjica: prišiti nekome -u reči komu kaj neprijetnega
- kr̀stiti -īm, impf. kr̀štāh -āše in kr̀šćāh -āše, del. kȑšten -a
I.
1. krstiti: krstiti dijete, ekspr. krstiti vino; besposlen pop i jariće krsti v brezdelju človek tudi nespametne reči počne
2. spreobračati: krstiti koga
II. krstiti se
1. dati se krstiti: bio je musliman, pa se krstio
2. sprejeti krščanstvo: kada su se naši preci krstili
3. križati se: krstiti se desnom rukom, sa četiri prsta (biti katolik), sa tri prsta (biti pravoslavec); krstiti se od čuda križati se od začudenja; krstiti se u čudu
4. ekspr. imenovati se: ova gospoda se krste gnjavatorima